Zaostrovanje razmer na svetovnih finančnih trgih, katerih začetek sega v drugo polovico leta 2008, je vplivalo tudi na rezultate poslovanja Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU). ZVPSJU je tako prvič v svoji zgodovini v obdobju september – november 2008 izkazal negativno donosnost. Ker pokojninske sklade varuje institut zajamčene donosnosti, mora upravljavec sklada v skladu z zakonom oblikovati rezervacije za vse mesece, ko dejanska vrednost sredstev ne dosega zajamčene vrednosti sredstev, s čimer vsakemu članu sklada v vsakem trenutku zagotavlja najmanj zajamčeno vrednost privarčevanih sredstev. Zakonsko zahtevan način jamstva upravljavca v primeru nedoseganja zajamčene donosnosti pokojninskega sklada se je v letu 2006 spremenil. Namesto nepovratnih vplačil v pokojninski sklad v primeru nedoseganja zajamčene donosnosti sredstev sklada, je novela ZPIZ-1 iz leta 2006 uvedla obveznost oblikovanja rezervacij v breme lastnih sredstev upravljavca. Pokojninski načrt sklada ni bil usklajen z navedeno novelo zakona ZPIZ-1, Kapitalska družba pa je na podlagi neposredne uporabe zakona oblikovala rezervacije v zakonsko zahtevani višini.
Zaradi vsebinsko različne interpretacije pravnih podlag (Pokojninski načrt sklada namreč ni bil usklajen z navedeno novelo zakona ZPIZ-1, saj je prevladalo mnenje, da se zakonska določila neposredno uporabljajo) je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Kapitalski družbi izdala odredbo, s katero ji je naložila nepovratno vplačilo razlike med zajamčeno vrednostjo sredstev in dejansko vrednostjo sredstev sklada ZVPSJU, kot je bilo zapisano v pokojninskem načrtu sklada.
Za izpolnitev izdane odredbe ATVP je bilo treba za nazaj, od septembra 2008 dalje, ponoviti vse konverzije (preračun vplačanih premij v enote premoženja sklada) ter ugotoviti skupni znesek obveznosti Kapitalske družbe do sklada ZVPSJU in povečanje vrednosti sredstev sklada, kot če bi Kapitalska družba v sklad sproti doplačevala razliko med zajamčeno in dejansko čisto vrednostjo sredstev sklada. Pri izvedeni ponovitvi konverzij je bila za vsak mesec sproti, ko je bila dejanska čista vrednost sredstev sklada nižja od zajamčene vrednosti sredstev, ugotovljena razlika in upoštevana terjatev do Kapitalske družbe. S tem, ko je bila ugotovljena terjatev za posamezni mesec, in ki jo je Kapitalska družba tudi poravnala z vplačilom lastnih nepovratnih denarnih sredstev v skupnem znesku 26.024.196,79 evrov, se je povečala tudi dejanska čista vrednost sredstev sklada in posledično tudi vrednost enote premoženja sklada v posameznem mesecu. Vplačane premije članov sklada je bilo zato treba ponovno preračunati v enote premoženja, in sicer po višji vrednosti enote premoženja, kot je veljala pred izvedbo ponovitve konverzije. Prvotno vpisano število enot premoženja članov sklada je bilo namreč zaradi višje vrednosti enote premoženja (posledica vplačil Kapitalske družbe) preveliko in se je zato ustrezno zmanjšalo. Pripadajoče zmanjšano število enot premoženja je prikazano v tabeli Obračun vplačanih premij/prispevkov v letu 2009, in sicer na dan 12. 11. 2009 (Prikazano v sliki 1).
Slika 1: Obračun vplačanih premij v letu 2009 (razvidno je zmanjšanje pridobljenega števila enot premoženja)
(Za povečavo klikni na sliko.)
Iz slike 1 je razvidno zmanjšanje števila enot premoženja, in sicer na dan 12. 11. 2009, ko so bile ponovljene vse konverzije od meseca septembra 2008 dalje.
Zaradi nepovratnih vplačil Kapitalske družbe v sklad ZVPSJU se je vrednost enote premoženja (VEP) povišala, zato je član sklada lahko z vplačano premijo kupil manjše število enot premoženja, kot bi jih lahko kupil po nižjem VEPu. Vplačana premija se namreč pretvori v število enot premoženja tako, da se znesek čiste premije (vplačana premija, zmanjšana za znesek vstopnih stroškov) deli z vrednostjo enote premoženja za posamezni mesec.
Vrednost zbranih sredstev članov sklada ZVPSJU je kljub zmanjšanju števila pridobljenih enot premoženja zaradi vplačil višja. Enote premoženja, ki jih imate v lasti člani sklada ZVPSJU, so namreč konec meseca decembra 2009 vredne več, kot so bile vredne pred izvedenimi vplačili sredstev s strani Kapitalske družbe.
Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so sredi decembra 2009 podpisali Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence. Aneks med drugim določa, da se določbe Pokojninskega načrta in Pravil Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence uskladijo z veljavnimi določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki se nanaša na obveznost upravljavca v primeru, ko dejansko čista vrednost sredstev sklada ne dosega zajamčene vrednosti sredstev sklada (322. člen ZPIZ-1). Zato je v postopku sprememba Pravil in pokojninskega načrta sklada ZVPSJU, ki jih sprejme Vlada RS kot ustanoviteljica sklada. Po spremembi pokojninskega načrta in Pravil ZVPSJU bo v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev sklada namesto denarnega vplačila v sklad Kapitalska družba oblikovala rezervacije.
S tem, ko je upravljavcu dovoljeno oblikovanje rezervacij namesto takojšnjega vplačila denarnih sredstev v višini razlike med dejansko in zajamčeno vrednostjo sredstev, mu je omogočena fleksibilnejša naložbena politika.
Doseganje zajamčene donosnosti na mesečni ravni je v osnovi kratkoročen cilj in je kot tak v nasprotju z izrazito dolgoročno naravo pokojninskega zavarovanja. Z možnostjo oblikovanja rezervacij v primeru nedoseganja zajamčene donosnosti lahko upravljavec oblikuje naložbeno politiko, ki zasleduje dolgoročno rast premoženja (ta pa je navadno bolj občutljiva na kratkoročne spremembe na trgih kapitala, kjer so sredstva investirana). Z oblikovanjem rezervacij v primeru nedoseganja zajamčene donosnosti je članom sklada vedno zagotovljeno izplačilo odkupne vrednosti v višini zajamčene vrednosti. Hkrati pa bolj dinamična naložbena politika omogoča večjo rast privarčevanih sredstev.