Skip Navigation LinksDomov/SODPZ/SODPZ - poklicno zavarovanje/Pokojninski načrt

Pokojninski načrt

Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja

Državni zbor Republike Slovenije je dne 29. 11. 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/2019; ZPIZ-2G), ki je začel veljati 1. 1. 2020. Zaradi spremenjenih in novih določb, ki posegajo tudi na področje poklicnega zavarovanja, je sprejet novi Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki je začel veljati s 1. 10. 2020.

Določene spremembe so začele veljati neposredno na podlagi ZPIZ-2G s 1. 1. 2020, in sicer:

  • Odprava zakonske pomanjkljivosti zaradi katere so določeni zavarovanci-člani, po določenem času, izgubili možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine;
  • Širitev kroga upravičencev do dokupa pokojninske dobe;
  • Upravljavec obračuna in odvede 10 % vrednosti od zneska enkratnega izplačila tudi pri zavarovancih-članih MORS.

Spremembe, ki bodo začele veljati z novim Pokojninskim načrtom poklicnega zavarovanja, najkasneje 1. 10. 2020:

  • Razširitev osnove za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje;  Za zavarovanca v delovnem razmerju bo osnova za plačilo prispevkov plača in nadomestilo plače (iz osnove ne bo več izvzeto nadomestilo plače iz naslova zdravstvenega zavarovanja).
  • Spremembe v zvezi z mirovanjem poklicnega zavarovanja zavarovancev-članov;  Zaradi spremenjene osnove za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so spremenjene tudi določbe o mirovanju poklicnega zavarovanja. Poklicno zavarovanje bo mirovalo v obdobju, ko se bo zavarovancu izplačevalo nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije v skladu s predpisi o    pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter nadomestilo plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu in ko bo zavezanec prenehal s plačevanjem zaradi izpolnitve pogoja za pridobitev poklicne pokojnine. Zavezanec bo dolžan v obvestilu upravljavcu o mirovanju navesti vzrok mirovanja in predložiti ustrezno dokazilo. Tudi obvestilu o prenehanju mirovanja bo moral zavezanec predložiti ustrezno dokazilo. Če zavezanec ne bo predložil ustreznih dokazil, upravljavec ne bo vzpostavil oziroma prekinil mirovanja. Če bo upravljavec izvedel za okoliščine, na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali preneha, zavezanec pa ne bo sporočil vzpostavitve ali prenehanja mirovanja, bo po uradni dolžnosti  vzpostavil ali prekinil mirovanje. Upravljavec bo dolžan zavarovanca o vzpostavitvi ali prenehanju mirovanja obvestiti v roku 15 dni.
  • Spremembe v zvezi s prenehanjem poklicnega zavarovanja zavarovancev-članov; Ko bo zavezanec za plačilo upravljavcu sporočil prenehanje poklicnega zavarovanja, bo moral predložiti tudi ustrezna dokazila. Če zavezanec ne bo predložil ustreznih dokazil, obveznost poklicnega zavarovanja ne bo prenehala.
  • Obveznost Kapitalske družbe, d. d., da zavarovance-člane obvešča o spremembah njihovega poklicnega zavarovanja. Upravljavec bo dolžan zavarovanca o odjavi iz poklicnega zavarovanja obvestiti v roku 15 dni.

Zaradi spremembe definicije osnove za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje bo upravljavec z začetkom uporabe novega pokojninskega načrta začel s poostrenimi postopki nadzora in izterjave neplačanih oziroma premalo plačanih prispevkov.

PODALJŠANJE PREHODNEGA OBDOBJA – PRISPEVNA STOPNJA
Dne 1. 7. 2020 je začel veljati spremenjen Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki je bil sprejet zaradi podaljšanja prehodnega obdobja, v katerem se uporablja diferencirana prispevna stopnja in upošteva delež čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, do katerega se oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve.

TRENUTNO VELJAVNA DIFERENCIRANA PRISPEVNA STOPNJA  VELJA ŠE NAPREJ, IN SICER DO 31. 12. 2021.
Za zavarovance, ki se jim je v obdobju do 31. 12. 2000 štela zavarovalna doba s povečanjem, prispevna stopnja še naprej znaša 8 %. Za zavarovance, ki se jim v obdobju do 31. 12. 2000 ni štela zavarovalna doba s povečanjem, se uporablja diferencirana prispevna stopnja, ki znaša na delovnem mestu iz 1. in 2. skupine 8,2 %, na delovnem mestu iz 3. skupine 8,4 %, na delovnem mestu iz 4. in 5. skupine pa 8,8 %.
Skladno s tretjim odstavkom 74. člena pokojninskega načrta je podatke o pravilni prispevni stopnji dolžan upravljavcu zagotoviti zavezanec za plačilo prispevkov, in sicer tako, da na obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje za vsakega zavarovanca-člana navede ustrezno prispevno stopnjo.
Ne glede na določbo prvega odstavka 53. člena pokojninskega načrta se nerazporejene solidarnostne rezerve, ki se oblikujejo na podlagi drugega odstavka 213.b člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), v obdobju od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2021 oblikujejo, dokler z zadnjim zneskom ne dosežejo ali presežejo deleža 0,6 % čiste vrednosti sredstev SODPZ.

Novosti, ki jih je uvedel Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja od 1. 1. 2018 dalje so:

Prispevna stopnja

Stroški upravljavca

 

Ostale spremembe, ki so bile že uvedene s 1. 1. 2017:

Prenos ali enkratno izplačilo odkupne vrednosti

Drugi primeri enkratnega izplačila odkupne vrednosti ali prenosa sredstev

Omejitev enkratnega izplačila odkupne vrednosti

Enkratno izplačilo dedičem ali upravičencem za primer smrti

Dokup pokojninske dobe

Pogoji za pridobitev poklicne pokojnine

Izplačevanje poklicnih pokojnin

Solidarnostne rezerve

Dodana doba

Prijava in izterjava neplačanih prispevkov

Upravičenci za primer smrti

Vračilo vplačanih prispevkov zavezancem

Odbor Sklada


Prispevna stopnja

Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja s 1. 1. 2017 ohranja enotno prispevno stopnjo za vse zavarovance SODPZ v višini 9,25 % od osnove za plačilo prispevkov. V skladu s prvim odstavkom 18. člena novega pokojninskega načrta ter v povezavi s prvim in drugim odstavkom 74. člena novega pokojninskega načrta je spremenjena stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje in od 1. 1. 2018 do 30. 6. 2019 znaša 8%; izjemo predstavlja prispevna stopnja za zavarovance, ki se jim do 31. 12.  2000 ni štela zavarovalna doba s povečanjem, in sicer:

  • na delovnem mestu iz 1. in 2. skupine: 8,2%,
  • na delovnem mestu iz 3. skupine: 8,4%,
  • na delovnem mestu iz 4. in 5. skupine: 8.8%.

Skladno s 3. odstavkom 74. člena Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja je podatke o pravilni prispevni stopnji dolžan upravljavcu zagotoviti zavezanec za plačilo prispevkov, in sicer tako, da na obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje za vsakega zavarovanca-člana navede ustrezno prispevno stopnjo.

Stroški upravljavca

Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, s 1. 2. 2018, spreminja višino vstopnih stroškov in upravljavske provizije (29. člen):

  • vstopni stroški se obračunajo v višini 2,0 % od zneska vplačila;
  • izstopni stroški ostajajo nespremenjeni in se obračunajo v višini 0,5 % od zneska izplačila;
  • letna provizija za upravljanje Sklada znaša največ 1,0 %.

V primeru, da se naknadno mesečna čista vrednost sredstev zniža in ponovno pade pod mejno vrednost katerega od spodaj navedenih limitov, se pri obračunu v naslednjem mesecu spremeni upravljavska provizija v skladu s spodnjo lestvico.

Čista vrednost sredstev (v mio EUR) Upravljavska provizija (v %)
do 900 0,88
nad 900 do 1050 0,85
nad 1050 do 1200 0,80
nad 1200 0,75

Kapitalski družbi se iz sredstev Sklada povrnejo tudi drugi stroški določeni v Pokojninskem načrtu.


Prenos ali enkratno izplačilo odkupne vrednosti

Upravičenci:

  • zavarovanec-član, ki je še pred uveljavitvijo pravice do poklicne pokojnine izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uveljavil vdovsko pokojnino, ob upokojitvi v obveznem zavarovanju;
  • zavarovanec-član, ki je uveljavil pravico do poklicne pokojnine in so mu po poteku te pravice ostala sredstva na osebnem računu;

imajo pravico do:

  • enkratnega izplačila odkupne vrednosti, če sredstva na njegovem osebnem računu ob vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov ali;
  • prenosa sredstev z namenom dokupa pokojninske dobe v obveznem zavarovanju in/ali;
  • prenosa sredstev v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Drugi primeri enkratnega izplačila odkupne vrednosti ali prenosa sredstev

Pravico do prenosa v dodatno zavarovanje ali enkratnega izplačila odkupne vrednosti ima:

  • zavarovanec-član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, in zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov.

Pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti ima:

  • zavarovanec-član-policist, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 5 let, za opravljanje nalog varovanja zunanje meje Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija in ki po šestih mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, na katerem je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.

Omejitev enkratnega izplačila odkupne vrednosti

Če zavarovanec-član uveljavlja pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti na podlagi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uveljavitve vdovske pokojnine, ima ob upokojitvi v obveznem zavarovanju po ZPIZ-2 pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, če sredstva na njegovem osebnem računu ob vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov, ali pa zahteva, da se ta sredstva uporabijo za dokup pokojninske dobe v obveznem zavarovanju ali prenos sredstev v dodatno zavarovanje, kjer zavarovanec pridobi pravico do dodatne pokojnine.

Enkratno izplačilo dedičem ali upravičencem za primer smrti

Pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti ima:

  • dedič ali upravičenec za primer smrti, v primeru smrti zavarovanca-člana, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, ne glede na višino sredstev na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana;
  • dedič ali upravičenec za primer smrti, v primeru smrti uživalca poklicne pokojnine, se izplača tisti del odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine.

Kapitalska družba prenese v dodatno zavarovanje oziroma izplača odkupno vrednost zavarovancu-članu ali dediču ali upravičencu za primer smrti v roku 30 dni po koncu obračunskega obdobja, v katerem je bil podan popoln zahtevek za prenos oziroma enkratno izplačilo odkupne vrednosti.

Dokup pokojninske dobe

Pravico do dokupa pokojninske dobe v obveznem zavarovanju ima:

  • uživalec poklicne pokojnine, v trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine;
  • oseba, ki ji preneha poklicno in obvezno zavarovanje, pa ni uveljavila poklicne pokojnine;
  • uživalec starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, priznane po Zakonu, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, v trajanju, ki ustreza pridobljeni dodani dobi.

Osnova za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe iz prvega in drugega odstavka tega člena je znesek 80 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Rok za plačilo prispevka iz četrtega odstavka tega člena je 45 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.

Pogoji za pridobitev poklicne pokojnine

Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicne pokojnine v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZPIZ-2:

  • ko njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in
  • ko sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.

Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicne pokojnine v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZPIZ-2:

–za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 60 let ali starost iz četrtega ali petega odstavka 27. člena Zakona,

–delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;

–delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;

–delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;

–delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;

–delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let.

  • ko njegova pokojninska doba skupaj z dodano dobo znaša 40 let in
  • ko sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine in
  • ko glede na skupino delovnega mesta doseže naslednjo starost*:

Glede na določeno stopnjo povečanja zavarovalne dobe, ki je veljala ob uveljavitvi ZPIZ-1, so delovna mesta iz petega odstavka 201. člena ZPIZ-2 in prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2 razdeljena v naslednje skupine:

Skupina delovnega mesta Povečanje zavarovalne dobe
0 ni povečanja
1. od 12 na 14 mesecev
2. od 12 na 15 mesecev
3. od 12 na 16 mesecev
4. od 12 na 17 mesecev
5. od 12 na 18 mesecev

*V obdobju do 31. decembra 2019 zavarovanec-član, ki dela na delovnem mestu s stopnjo povečanja od 12 na 17 mesecev oz. od 12 na 18 mesecev pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko doseže starost 51 let in 6 mesecev oz. 50 let.

V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se vključijo tudi obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na delovnih mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, in so všteta v njegovo skupno pokojninsko dobo.

Izplačevanje poklicnih pokojnin

Skladno z novim Pokojninskim načrtom poklicnega zavarovanja se poklicne pokojnine izplačujejo iz SODPZ tako, da se ob vsakem izplačilu poklicne pokojnine izvede izplačilo delne odkupne vrednosti v višini mesečnega zneska poklicne pokojnine, določenega v skladu s 46. členom tega pokojninskega načrta, pri čemer se upošteva vrednost enote premoženja Sklada, ki velja po stanju na obračunski dan meseca, za katerega se izplača poklicna pokojnina.

Solidarnostne rezerve

SODPZ, z uveljavitvijo novega Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so izpolnili pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, vendar sredstva na njihovih osebnih računih ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz solidarnostnih rezerv v skladu s 54. členom tega pokojninskega načrta.

Dodana doba

Zavarovancu-članu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 oziroma je vključen v poklicno zavarovanje po ZPIZ-2, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po ZPIZ-2, prizna kot dodana doba poklicnega zavarovanja četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje. Če so bili prispevki plačani le za del obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje, se prizna dodana doba le na podlagi obdobij, za katera so bili prispevki plačani. Če za določena obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje prispevki niso bili plačani v celoti, se za priznanje dodane dobe ugotovi sorazmerni del tega obdobja, skladno z deležem plačanih prispevkov.

Prijava in izterjava neplačanih prispevkov

Izterjavo neplačanih prispevkov izvaja davčni organ na predlog Kapitalske družbe. Izvršilni naslov je obračun prispevkov zavezanca (delodajalca) ali obračun prispevkov Kapitalske družbe, skupaj z obrestmi in potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda Kapitalska družba na podlagi nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje.

Upravičenci za primer smrti

Z novim Pokojninskim načrtom poklicnega zavarovanja imata zavarovanec-član, ki še ni uveljavil poklicne pokojnine in uživalec poklicne pokojnine, pravico določiti upravičence za primer smrti. V primeru, da zavarovanec-član umre, se upravičencem izplača odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana, ne glede na višino sredstev na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana. V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine, upravičencem za primer smrti izplača tisti del odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine.

Vračilo vplačanih prispevkov zavezancem

Zavezanec (delodajalec) lahko na podlagi zahtevka in s soglasjem zavarovanca zahteva odkup enot premoženja, ki jih je zavarovanec-član pridobil s konvertiranjem vplačanega prispevka v naslednjih primerih:

  • pomote pri obračunu oz. nakazilu;
  • plačila za obdobja iz 62. člena tega pokojninskega načrta, ko zavarovancu zavarovanje miruje in so bili zanj plačani prispevki;
  • plačila za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do vključitve v poklicno zavarovanje zaradi neizpolnjevanja oz. nedoseganja pogojev, določenih za njegovo delovno mesto;
  • plačila zaradi napačne vključitve zavarovanca v poklicno zavarovanje (npr. razveljavitev).

Kapitalska družba zavezancu (delodajalcu) ob vračilu konvertiranih vplačanih prispevkov, obračuna izstopne stroške. Kapitalska družba ni dolžna zagotavljati zajamčene donosnosti. Prav tako ni dolžna vrniti vstopnih stroškov.

Odbor Sklada

V skladu z ZPIZ-2, je Kapitalska družba, d. d., v juliju 2013 oblikovala Odbor SODPZ. Konstitutivna seja Odbora je bila 11. 7. 2013. Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja podrobneje ureja delovanje Odbora. Odbor Sklada je strokovni organ, ki ga sestavlja 12 članov, od tega pet predstavnikov zavarovancev, trije predstavniki delodajalcev in štirje predstavniki Vlade Republike Slovenije.

Pokojninski načrt poklicnega zavarovanjaveč  

Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja - velja od 1. 10. 2020