Skip Navigation LinksDomov/SODPZ/SODPZ - poklicno zavarovanje/Pokojninski načrt

Pokojninski načrt

Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja

Državni zbor Republike Slovenije je 29. 11. 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/2019; ZPIZ-2G), ki je začel veljati 1. 1. 2020. Zaradi spremenjenih in v novih določbah, ki so vključene tudi na področje poklicnega zavarovanja, je pripravljen novi Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja , ki je začel veljati 1. 10. 2020.

Določene spremembe so začele veljati 1. 1. 2020, neposredno na podlagi ZPIZ-2G, sicer:

  • Odprava zakonskih pomanjkljivosti zaradi katerih so določeni zavarovanci-člani, po določenem času, izgubili možnosti uveljavljanja pravic do poklicnih pokojnin;
  • Širitev kroga upravičencev do dokupa pokojninske dobe;
  • Upravljavec obračuna in odvede 10 % vrednosti od zneska enkratnega izplačila v solidarnostne rezerve tudi pri zavarovalno-članskih MORS.

Spremembe, ki so začele veljati 1. 10.2020 z novimi Pokojninskim načrtom poklicnega zavarovanja:

  • Razširitev osnove za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje;  Za zavarovanje v delovnem razmerju je osnova za plačilo prispevkov plača in nadomestno plače (osnova po novem zajem tudi nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja).
  • Spremembe v zvezi z mirovanjem poklicnega zavarovanja zavarovancev-članov;  Spremenjena osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje vpliva tudi na mirovanje poklicnega zavarovanja. Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se bo zavarovanje izplačalo nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter nadomestilo plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu in v zavezanec preneha s plačevanjem prispevkov, porabljenih pogoja za pridobitev poklicne pokojnine. Zavezanec je dolžan v obvestilo o mirovanju navesti vzrok za vzpostavitev mirovanja in predložiti ustrezno dokazilo. Zavezanec je dolžan predložiti ustrezno dokazilo tudi k obvestilom o prenehanju mirovanja. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazov, upravljavec ne vzpostavi ali ne prekinie mirovanja. Če upravljavec izve za okolje, na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali prenese, zavezanec pa tega ne sporoči, upravljavec po uradnih dolžnostih vzpostavi ali prekinie mirovanje. Upravljavec je dolžan zavarovanca o vzpostavitvah ali prenehanju mirovanja obveznosti v roku 15 dni.
  • Spremembe v zvezi s prenehanjem poklicnega zavarovanja zavarovancev-članov; Ko zavezanec za plačilo prispevkov upravljavcu sporočil prenehanje poklicnega zavarovanja, mora ravno tako predložiti ustrezna dokazila. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazov, obveznosti iz poklicnega zavarovanja ne prenese.
  • Obveznost Kapitalske družbe, dd, da zavarovance-člane obvešča o spremembah njihovega poklicnega zavarovanja. Upravljavec je dolžan zavarovanca o odjavi iz poklicnega zavarovanja obvestiti v roku 15 dni.

Zaslužene spremenjene definicije osnove za plačilne prispevke za poklicno zavarovanje upravljajo z začetnikom uporabe novega pokojninskega načrta, od 1. 10. 2020 dalje, izvajajo poostrene postopke nadzora in izterjave neplačanih ali premalo plačanih prispevkov.

PODALJŠANJE PREHODNEGA OBDOBJA - PRISPEVNA STOPNJA
1. 7. 2020 začne veljati spremenjen Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki je bil pripravljen zaradi podaljšanja predhodnega obdobja do 31. 12. 2021, v katerem se uporabljajo diferencirana prispevka, ustavljena in upoštevana 0,6 % člen vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se oblikujejo kot nerazporejene solidarnostne rezerve.

TRENUTNO VELJAVNA DIFERENCIRANA PRISPEVNA STOPNJA VELJA DO 31. 12. 2021.
Za zavarovance, ki jim je v obdobju do 31. 12. 2000 škodljiva zavarovalna doba s povečanjem, prispevek stopnja še naprej znaša 8 %. Za zavarovance, ki se jim v obdobju do 31. 12. 2000 ni škodljiva zavarovalna doba povečevala, se uporablja diferencirana prispevna stopnja, ki je znana na delovnem mestu iz 1. in 2. skupine 8,2 %, na delovnem mestu iz 3. skupine 8,4 %, na delovnem mestu iz 4. in 5. skupine pa 8,8 %.
Skladno s tretjim odstavkom 79. člen pokojninskega načrta je podatek o pravilnih prispevkih, ki jih je treba upravljati, da zagotovi zavezanec za plačilo prispevkov, sicer pa, da se na obračun prispevkov za poklicno zavarovanje za vsakega zavarovanca-člen navede ustrezen prispevek.
Ne glede na določbo prvega odstavka 57. člena pokojninskega načrta se nerazporejene solidarnostne rezerve, ki se oblikujejo na podlagi drugega odstavka 213.b člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), v obdobju od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2021 oblikujejo, dokler z zadnjim zneskom ne dosežejo ali presežejo deleža 0,6 % čiste vrednosti sredstev SODPZ.

Novosti, ki jih je uvedel Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja od 1. 1. 2018 dalje:

Stroški upravljavca

 

Spremembe, ki jih je uvedel Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja od 1. 1. 2017:

Prispevna stopnja

Prenos ali enkratno izplačilo odkupne vrednosti

Drugi primeri enkratnega izplačila odkupne vrednosti ali prenosa sredstev

Omejitev enkratnega izplačila odkupne vrednosti

Enkratno izplačilo dedičem ali upravičencem za primer smrti

Dokup pokojninske dobe

Pogoji za pridobitev poklicne pokojnine

Izplačevanje poklicnih pokojnin

Solidarnostne rezerve

Dodana doba

Prijava in izterjava neplačanih prispevkov

Upravičenci za primer smrti

Vračilo vplačanih prispevkov zavezancem

Odbor Sklada


Prispevna stopnja

Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, veljaven od   1. 1. 2017, je ohranil enotno prispevno stopnjo za vse zavarovance SODPZ v višini 9,25 % od osnove za plačilo prispevkov. Ne glede na navedeno je na podlagi predhodnih določb prvega odstavka 74. člena Pokojninskega načrta ustavni prispevek za poklicno zavarovanje znašal  8% ; vse do zadnjih sprememb Pokojninskega načrta, s katerim je bilo predčasno obdobje podaljšano do 31. 12. 2021

Izjemno predstavljamo prispevne stopnje za zavarovance, ki se jim do 31. 12. 2000 ne škodi zavarovalna doba s povečanjem, sicer:

  • na delovnem mestu iz 1. in 2. skupine: 8,2%,
  • na delovnem mestu iz 3. skupine: 8,4%,
  • na delovnem mestu iz 4. in 5. skupine: 8,8%.

Skladno z tretjim odstavkom 74. člen Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja je podatek o pravilnih prispevkih, ki jih zadrži dolžan, upravljavcu zagotoviti zavezanec za plačilo prispevkov, sicer pa, da se na obračun prispevkov za poklicno zavarovanje za vsakega zavarovanca, navedenega v členu, navedenem redno.

Stroški upravljavca

Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki je od  1. 2. 2018 nadalje spremenil višje vstopne stroške in upravljavske provizije (29. člen):

  • vstopni stroški se obračunajo v višini 2,0 % od zneska vplačila;
  • izstopni stroški ostanejo nespremenjeni in se obračunajo v višini 0,5 % od zneska izplačila;
  • letna provizija za upravljanje Sklada znaša največ 1,0 % .

V primeru, da se naknadno mesečna čista vrednost zniža in ponovno pade pod mejno vrednost, ki se od spodaj omenjenih limitov, se pri obračunu v naslednjem mesecu spremeni upravljavska provizija v skladu s spodnjo lestvico.

Čista vrednost sredstev (v mio EUR) Upravljavska provizija (v %)
do 900 0,88
nad 900 do 1050 0,85
nad 1050 do 1200 0,80
nad 1200 0,75

Kapitalski družbi se iz Sklada povrnejo tudi drugi stroški določeni v Pokojninskem načrtu.


Prenos ali enkratno izplačilo odkupne vrednosti

Upravičenci:

  • zavarovanec-član, ki je še pred uveljavitvijo pravic do poklicne pokojnine izpolnil pogoje za pridobitev pravic do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uveljavil vdovsko pokojnino, ob upokojitvi v obveznem zavarovanju;
  • zavarovanec-član, ki je uveljavil pravico do poklicnih pokojnin in so mu po poteku te pravice ostala sredstva na osebnem računu;

imajo pravico do:

  • enkrat izplačali odkupne vrednosti, če so sredstva na njegovem osebnem računu pri vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov;
  • prenosa sredstev z namenom dokumentov pokojninske dobe v obveznem zavarovanju in/ali;
  • prenosa sredstev v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Drugi primeri enkratnega izplačila odkupne vrednosti ali prenosa sredstev

Pravica do prenosa v dodatno zavarovanje ali enkratnega izplačila odkupne vrednosti ima:

  • zavarovanec-član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenskem vojskem, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, in zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostnih omejitev opravljanja vojaških služb ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov.

Pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti ima:

  • zavarovanec-član-policist, ki je sklenil ugodbo o zaposlitvi za določen čas do 5 let, za izvajanje naloga varovanja zunanjih mej Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija in ki po šestih mesecih od prenehanja pogodb o zaposlitvi, ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, v katerem je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.

Omejitev enkratnega izplačila odkupne vrednosti

Če zavarovanec-član uveljavlja pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti na podlagi izpolnjenih pogojev za pridobitev pravic do starostnih, predčasnih ali invalidskih pokojnin ali uveljavitve vdovske pokojnine, ima ob upokojitvi v obveznem zavarovanju po ZPIZ-2 ustrezno do enkratnih izplačil izkupne vrednosti, ki se ne nanašajo na osebne računi, sredstva na njegovih osebnih računih za vložitev popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov, ali pa zahtevajo, da se ta sredstva uporabijo za dokup pokojninske dobe v obvezno zavarovanje ali prenos sredstev v dodatno zavarovanje, kjer se zavarovanec pridobi za dodatne pokojnine.

Enkratno izplačilo dedičem ali upravičencem za primer smrti

Pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti ima:

  • dedič ali upravičenec za primer smrti, v primeru smrti zavarovanca-člana, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, ne glede na višino sredstev na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana;
  • dedič ali upravičenec za primer smrti, v primeru smrti uživalca poklicne pokojnine, ki se izplačajo tisti del odkupne vrednosti, ne premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine, ki se niso uporabile za izračun poklicnih pokojnin.

Kapitalska družba je v dodatno zavarovanje prenesla tudi drugo zavarovalno vrednost, ki jo je zavarovalcu-članu ali dediču ali upravičencu za primer smrti v roku 30 dni po koncu obračunskega obdobja, v katerem je bil podan popoln zahtevek za prenos drugih zunanjih izplačanih vrednosti.

Dokup pokojninske dobe

Pravico do dokumentov pokojninske dobe v obveznem zavarovanju ima:

  • uživalec poklicne pokojnine, uživalec priznane pravice do starostne pokojnine iz drugega odstavka 204. člena zakona in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po Zakonu in je pred tem uveljavil poklicno pokojnino, v trajanju, ki ustreza različnim med pridobljeno dodano dobo in obdobja prejemanja poklicne pokojnine;
  • oseba, ki ji je prenehala poklicno in obvezno zavarovanje, pa ni uveljavila poklicne pokojnine v trajanju, ki so povezane z dodanimi dobički;
  • uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po Zakonu, ki niso uveljavile poklicne pokojnine, v trajanju, ki ustrezajo pridobljenim dodani dobi.

Osnova za plačilo prispevkov za dokup pokojninske dobe je 80 % zadnje znane povprečne letne stopnje zaposlenih v Republiki Sloveniji, predelane na mesec. Rok za plačilo prispevkov je 45 dni od prejema odločitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o odmeri prispevkov.

Pogoji za pridobitev poklicne pokojnine

Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicnih pokojnin v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZPIZ-2:

  • ko njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in
  • ko sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicnih pokojnin.

Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicnih pokojnin v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZPIZ-2:

  • ko njegova pokojninska doba skupaj z dodano dobo znaša 40 let in
  • ko sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicnih pokojnine in
  • glede skupnega delovnega mesta doseže naslednjo starost*:

–Za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 60 let ali starost iz četrtega ali petega odstavka 27. člena zakona,

–Delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;

–Delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;

–Delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;

–Delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;

–Delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let.

Glede na določeno stopnjo povečanja zavarovalnih dobe, ki je veljavna ob uveljavitvi ZPIZ-1, so delovna mesta iz petega odstavka 201. člena ZPIZ-2 v prvih odstavkih 413. člena ZPIZ-2 razdeljene v naslednje skupine:

Skupina delovnega mesta Povečanje zavarovalne dobe
0 ni povečanja
1. od 12 do 14 mesecev
2. od 12 do 15 mesecev
3. od 12 do 16 mesecev
4. od 12 do 17 mesecev
5. od 12 do 18 mesecev

*V obdobju do 31. decembra 2019 zavarovanec-član, ki dela na delovnem mestu s stopnjo povečanja od 12. do 17 mesecev oz. od 12 na 18 mesecev pridobite pravico do poklicnih pokojnin, ko dosežete starost 51 let in 6 mesecev oz. 50 naj.

V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se vključijo tudi obdobja, ki jih zavarovanec-član ni delal na delovnih mestih, na katere je obvezno vključeno v poklicno zavarovanje, in tako vstopi v njegovo skupno pokojninsko dobo.

Izplačevanje poklicnih pokojnin

S spremembo Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, od 1. 1. 2017 dalje, se poklicne pokojnine izplačujejo iz SODPZ tako, da se ob vsakem izplačilu poklicne pokojnine izvede izplačilo delne odkupne vrednosti v višini mesečnega zneska poklicne pokojnine, odmerjenega v skladu s 46. členom tega pokojninskega načrta, pri čemer se upošteva vrednost enote premoženja Sklada, ki velja po stanju na obračunski dan meseca, za katerega se izplača poklicna pokojnina.

Solidarnostne rezerve

Z uveljavitvijo Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, od 1. 1. 2017 dalje, SODPZ oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so izpolnili pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, vendar sredstva na njihovih osebnih računih ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz solidarnostnih rezerv v skladu s 54. členom Pokojninskega načrta.

Dodana doba

Zavarovancu-članu, ki je vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali je vključen v poklicno zavarovanje po ZPIZ-2, se k dejanski zavarovalni dobički za izpolnitev pogojev za pridobitev pravic do predčasnih ali starih pokojnin iz obveznih zavarovanj po ZPIZ-2 , prizna kot dodatek doba poklicnega zavarovanja četrtina obdobja vključenih v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje. Če so bili prispevki plačani le za del obdobja vključitve v poklicno zavarovanje, se prizna dodana doba le na podlagi obdobija, za katera so bili prispevki plačani. Če za določena obdobja vključene vključitve v poklicno zavarovanje prispevkov niso bili plačani v celoti, se priznajo dodatki dobe ugovorov sorazmerni del tega obdobja, skladno z izbrisom plačanih prispevkov.

Prijava in izterjava neplačanih prispevkov

Izterjavo neplačanih prispevkov izvaja davčni organ na predlog Kapitalske družbe, dd Izvršni naslov je obračun prispevkov zavezanca (delodajalca) ali obračun prispevkov Kapitalske družbe, dd, skupaj z obrestmi in potrdili o izvršljivosti, ki jih izda Kapitalska družba, dd, na podlagi izvedenih pregledov pravilnost obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje.

Upravičenci za primer smrti

Zavarovanec-član, ki še ni uveljavil poklicne pokojnine in uživalec poklicne pokojnine, imata pravico določiti upravo za primer smrti . V primeru, da zavarovanec-član umre, se upravičencem izplača celotna odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana. V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine, upravičencem za primer smrti izplača tiste del odkupne vrednosti, ki jih ne premoži na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine, ki se niso uporabile za izračun poklicnih pokojnin.

Vračilo vplačanih prispevkov zavezancem

Zavezanec (delodajalec) lahko na podlagi zahtevka in s soglasjem zavarovanca zahteva odkup enot premoženja, ki jih je zavarovanec-član pridobil s pretvorbo vplačanega prispevka v naslednjih primerih:

  • pomote pri obračunu oz. nakazilu;
  • plačila za obdobja iz 62. člena tega pokojninskega načrta, ko zavarovanje zavarovanja miruje in so bili zanj plačani prispevki;
  • plačila za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do vključenih v poklicno zavarovanje zaradi neizpolnjevanja oz. nedoseganja pogojev, določenih za njegovo delovno mesto;
  • plačila zaradi napačno vključenih zavarovanj v poklicno zavarovanje (npr. razveljavitev).

Kapitalska družba zavezancu (delodajalcu) ob vračilu pretvorila vplačanih prispevkov, obračunala izstopne stroške. Kapitalska družba ni dolžna zagotoviti zajamčene donosnosti. Prav tako ni dolžna vrniti vstopnih stroškov.

Odbor Sklada

V skladu z ZPIZ-2, je Kapitalska družba, dd, v juliju 2013 oblikovala Odbor SODPZ. Konstitutivna seja Odbora je bila 11. 7. 2013. Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja podrobneje ureja delovanje Odbora. Odbor Sklada je strokovni organ, ki ga sestavi 12 članov, od tega pet predstavnikov zavarovancev, trije predstavniki delodajalcev in štirje predstavniki Vlade Republike Slovenije.

 

ARHIV Pokojninskih načrtov: