Skip Navigation LinksDomov/Pokojninski sistem/Pokojninski sistem - tuje prakse/ZDA

Pokojninski sistem v ZDA

Povzeto po Internem gradivu Kapitalske družbe

Značilnosti ameriškega pokojninskega sistema

Temeljna funkcija pokojninskega sistema v ZDA se ne razlikuje od funkcije večine pokojninskih sistemov v svetu. Njegova naloga je tako v prvi vrsti zagotoviti socialno in materialno varnost oseb, ki niso več delovno aktivne.

Značilnost ameriškega pokojninskega sistema, ki izplačuje dohodke delovno neaktivnemu prebivalstvu je, da dohodki prebivalstva v neaktivni dobi izvirajo iz štirih virov:

  • Dokladni sistem (t. i. Social Security): sredstva za izplačevanje pokojnin se zagotavljajo iz sprotnih prispevkov aktivnih zavarovancev. Ta vir dohodkov predstavlja temelj socialne varnosti prebivalstva ZDA, pri tem pa je potrebno poudariti, da višina prihodka v povprečju predstavlja le 40 % prihodkov, ki jih je imela oseba pred upokojitvijo.
  • Naložbeni sistem (t. i. Pension): temelji na organiziranem akumuliranju posameznikovih sredstev in njihovi kapitalizaciji. Akumulirana sredstva se ob upokojitvi oziroma izpolnjevanju drugih potrebnih pogojev uporabljajo za izplačevanje pokojnin.
  • pokojninski skladi / ostali prihranki / investicije lahko predstavljajo tretji vir prihodka posameznika.
  • drugi prihodki

Rezultati raziskav kažejo, da povprečni državljan ZDA za normalno nadaljevanje življenja v neaktivni dobi potrebuje 70 % prihodkov, ki jih je prejemal pred upokojitvijo. Razliko med 40 % prihodkov, zagotovljenih z dokladnim sistemom in 70 % potrebnih prihodkov, naj bi si posameznik privarčeval sam.

Večstebrna ureditev pokojninskega sistema, ki preko dokladnega sistema na eni strani zagotavlja minimalno socialno varnost in hkrati omogoča nalaganje na osebne račune pri pokojninskih skladih, se je razvila v anglosaških državah.


Značilnosti dokladnega sistema

Dokladni sistem (Social Security sistem oziroma “America’s Family Protection Plan” kot ga v ZDA tudi radi poimenujejo) je sistem, ki zagotavlja osnovno socialno varnost:

  • za delovno neaktivno populacijo (upokojence)
  • za delovno nesposobno populacijo oziroma invalide ter
  • za bližnje sorodnike upravičencev sistema.

V dokladni sistem plačuje prispevke okoli 164 milijonov aktivnih zavarovancev, iz plačanih prispevkov pa se okoli 50 milijonom upravičencev plačujejo pokojnine in drugi prispevki.

Prejemniki pokojnin iz dokladnega sistema predstavljajo 69 % vseh prejemnikov, 17 % je prejemnikov invalidskih pokojnin ter 14 % družinskih prejemnikov. Prihodki iz naslova dokladnega sistema se revalorizirajo z rastjo življenjskih stroškov.

Prejemke oziroma prihodke iz naslova dokladnega sistema prejema trenutno devet desetin delovno neaktivnega prebivalstva oziroma upravičencev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev. Za dve tretjini upokojencev predstavlja prihodek iz tega naslova glavni prihodek (oz. več kot 50 % delež vseh prejemkov), za tretjino upokojencev pa prihodek iz dokladnega sistema predstavlja edini prihodek.

V ameriškem dokladnem sistemu obstaja meja najvišjega dohodka, do katerega se plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Dohodki nad $102.000 na primer v letu 2008 niso bili obdavčeni s prispevki za pokojninsko zavarovanje.

Prihodnost in vzdržnost dokladnega sistema je v veliki meri, kot v vseh državah, odvisna od razmerja med delovno aktivnim in delovno neaktivnim prebivalstvom. Glede na dejstvo, da se tudi ZDA srečujejo s trendom staranja prebivalstva oziroma spremembo demografske strukture populacije, se ocenjuje, da bo pokojninski sistem ostal vzdržen do leta 2017.

Razmerje med delovno aktivnim in upokojenim prebivalstvom v ZDA skozi čas

Vir: http://www.financialsense.com


Dodatno pokojninsko varčevanje

V ZDA množico različnih pokojninskih skladov upravljajo različne javne oziroma zasebne družbe, ki morajo delovati v skladu s finančnimi predpisi (ERISA) in pod nadzorom državnih institucij. V ZDA trenutno v različnih pokojninskih skladih varčuje okoli 45 milijonov zaposlenih v privatnem sektorju ter okoli 17 milijonov zaposlenih v javnem sektorju.

Tako kot velja za slovenski sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko premije, ki se vplačujejo na posameznikov osebni račun, vplačujejo posamezniki ali pa njihovi delodajalci. Sredstva, ki jih posamezniki vplačujejo na osebni varčevalni račun, so pod davčnim ščitom v višini 17 % letnega prihodka pri mlajših zaposlenih in 22 % letnega prihodka pri starejših zaposlenih.

Nadzor nad pokojninskimi skladi pokojninskega varčevanja

Nadzor nad pokojninskimi skladi je v ZDA opredeljen v dokumentu z naslovom »The Pension Protection Act of 2006«, ki nadgrajuje ERISA direktive poleg tega pa je opredeljen tudi v davčni zakonodaji, ki ureja področje dodatnega pokojninskega zavarovanja.

EBSA (Employee Benefits Security Administration)

EBSA je institucija, ki je del ameriškega ministrstva za delo in je zadolžena za nadzor nad:

  • 679.000 privatnimi pokojninskimi skladi in
  • 2.5 milijona zdravstvenih načrtov v katerih varčuje oziroma je vključenih okoli 150 milijonov prebivalcev ZDA.

Glede na količino pokojninskih skladov in zdravstvenih načrtov, ki jih nadzira EBSA, so njene glavne aktivnosti usmerjene v izobraževanje, prostovoljno javljanje napak in nepravilnosti ter samoregulacijo in kontrolo pokojninskih skladov ter zdravstvenih načrtov.

Vizija in glavne naloge EBSA so zato vezane na:

  • zagotavljanje in posredovanje vseh potrebnih informacij, ki jih potrebujejo zaposleni in so vezane na uveljavljanje vseh pridobljenih pravic in ugodnosti,
  • razvoj zakonodaje in vzpostavljanje pravil, ki spodbujajo rast ugodnosti in pravic zaposlenih,
  • odvračanje in korigiranje kršitev, vezanih na pravice zapisane v pokojninskih skladih (če je potrebno tudi z kazenskim ali civilnim pregonom).

Thrift Savings Plan (TSP)

Vloga TSP v sistemu

Thrift Savings Plan je pokojninska shema, v katero so vključeni javni uslužbenci ZDA. Gre za pokojninsko shemo z vnaprej določenimi prispevki in katere osnovo predstavlja sistem kolektivnih pokojninskih načrtov.

V TSP se avtomatično vključijo vsi javni uslužbenci in uniformiranci, ki so začeli z delom po letu 1984. Zaposleni, ki so se vključili pred l. 1984 so ostali v prejšnjem defined benefit sistemu z možnostjo zamenjave sistema.

TSP je ena največjih kolektivnih pokojninskih shem v ZDA pri čemer so sredstva v lasti članov in jo zato lahko primerjamo z Zaprtim vzajemnim pokojninskim skladom za javne uslužbence (ZVPSJU), kakršnega imamo v Sloveniji.

Pokojninska shema za javne uslužbence (TSP) opravlja tudi nalogo razvoja dodatnih pokojninskih zavarovanj tako na področju novih produktov kot tudi na področju razvoja in izobraževanja ter komunikacije s člani.

Neodvisnost TSP

TSP je pokojninska shema, ki jo upravlja državna institucija. Glavno načelo njenega delovanja pa je politična neodvisnost, ki je zagotovljena z zakonom. Člane uprave imenuje predsednik ZDA, pri svojem delu pa so neodvisni in odgovarjajo za svoja dejanja. Člani uprave, ki jih je med samim trajanjem mandata praktično nemogoče zamenjati, pa imenujejo izvršne direktorje.

Vsi stroški poslovanja se krijejo iz naslova upravljavske provizije, zato niso podvrženi proračunskim usklajevanjem vlade. Tako je zagotovljena tudi proračunska neodvisnost pokojninske sheme.

Prispevki TSP

Prispevki na račun TSP so prostovoljni in jih lahko vplačujejo zaposleni v tako imenovanih civilnih službah, ki so vključeni v FERS (Federal Employees' Retirement System) oziroma CSRS (Civil Service Retirement System) in zaposleni v uniformiranih službah.

Zaposleni lahko določijo prispevke v znesku dolarjev ali pa kot odstotek od njihove osnovne plače. Skupni znesek prispevkov na letni ravni je omejen in je v letih 2007 in 2008 znašal 15.500 USD (izjema velja za zaposlene stare 50 let in več, ki lahko ta znesek v določeni meji presežejo.).

Zaposleni, vključeni v FERS so upravičeni tudi do prispevkov, ki jih zanje vplača njihov delodajalec (za vključene v CSRS to ne velja). Delodajalec tako na račun TSP vplačuje dve vrsti prispevkov:

  • prispevek enak 1 % osnovne plače zaposlenega v času vplačila. V tem primeru delodajalec vplačuje prispevek za zaposlenega ne glede na to, ali posamezni zaposleni tudi sam vplačuje prispevek na račun TSP;
  • prispevek, ki ga delodajalec vplačuje samo v primeru, da posamezni zaposleni sam vplačuje prispevek na račun TSP.

Davčni vidiki vplačevanja premij

kratkoročni vidik
Prispevki v TSP se obračunajo od bruto plače (pred obremenitvijo z zveznimi ali državnimi davki), zato je znesek od katerega se kasneje plačajo zvezni davki manjši (varčevalec plača manj davka). Varčevalci v ZDA, ki nalagajo denar na običajen varčevalni račun, te možnosti nimajo.
Prispevki, ki jih plača varčevalec v TSP, so izključeni tudi iz obdavčljivega dohodka, ki ga je treba navesti pri odvajanju dohodnine.

dolgoročni vidik
Če oseba vplačuje prispevek v TSP, s tem prestavlja plačevanje zveznega davka na prihodnost. Znesek, ki ga oseba vplačuje v TSP se povečuje in plačevanje davka na te prihranke je prav tako odloženo do trenutka, ko uporabnik prihranjen denar vzame iz računa.
Dvig denarja z varčevalnega računa navadno nastopi ob upokojitvi, zato se na davčni lestvici pomakne nižje in je manj obdavčen. Dlje kot je denar uporabnika naložen, večji so prihranki in večji pomen ima odloženo plačilo davka.

upravičenost do kredita na plačilo zveznega davka
Varčevalce z nižjimi prihodki so upravičeni do t.i. kredita na plačilo zveznega davka v višini do 1000 dolarjev (oziroma $2000, če so poročeni in dajo skupno vlogo), in sicer za vsako leto, ko so vlagali v TSP. To pomeni, da lahko zmanjšajo davek, ki so ga dolžni plačati Davčnemu uradu ali pa zvišajo vrnitev denarja, ki so ga naložili za tak znesek.
Višina kredita, ki ga posameznik dobi je obratno sorazmerna z njegovim dohodkom (večji je dohodek, manjši je kredit).

Pravice na podlagi TSP

1. TSP omogoča dvig privarčevanih sredstev v varčevalnem obdobju (pred upokojitvijo) v primeru:

  • v naprej določenih dogodkov, ki lahko poslabšajo finančno sliko člana že v obdobju varčevanja (npr. povečani stroški zdravstvene oskrbe, poškodbe, negativni denarni tok – družinski proračun).
  • pri starosti, višji od 59,5 let je omogočen dvig privarčevanih sredstev v enkratnem znesku, pri čemer mora varčevalec plačati davek. Omogočen je tudi dvig privarčevanih sredstev pred navedeno starostjo, vendar je le-ta predmet dodatnih davčnih obremenitev.

Število tovrstnih dvigov se povečuje ob ekonomski krizi.

2. Posojilo dano s strani TSP v obdobju varčevanja in statusa javnega uslužbenca

3. Izplačila po prenehanju zaposlitve (ob upokojitvi oziroma najkasneje, ko član izpolni starost 70,5 let)

V tem primeru poznajo tri oblike izplačil:

  • izplačilo v enkratnem znesku,
  • več delnih izplačil in
  • izplačilo v obliki pokojninske rente, za katero je značilno, da:
    • je nakup pokojninske rente izbiren (razen če pri tem vztraja partner člana TSP),
    • člani lahko izbirajo med 18 različnimi vrstami pokojninskih rent,
    • TSP izbere ponudnike pokojninskih rent in tudi nadzoruje njihovo delovanje,
    • TSP ne prevzema obveznosti z naslova izplačevanja pokojninskih rent,
    • TSP spremlja konkurenčnost izbranih ponudnikov rent,
    • si zavarovalnice med seboj konkurirajo s ceno ponujenih storitev in
    • za enkrat ni veliko izplačil v obliki pokojninskih rent, vendar njihova priljubljenost narašča

Varčevalci lahko vrste izplačila poljubno kombinirajo.

4. Izplačilo v primeru smrti ali invalidnosti

V primeru smrti člana, se upravičencu (oz. dediču) pripiše lastništvo nad računom. Če upravičenec ni znan, nastopi postopek zakonitega dedovanja.


L skladi oz. »Lifecycle« skladi

Varčevalci v pokojninski shemi TSP lahko izbirajo med različnimi skladi. Na voljo imajo 5 samostojnih skladov in t. i. L sklade, ki so mešanica omenjenih petih skladov.

L skladi so »lifecycle« skladi, pri katerih je naložbena struktura (t. j. deleži v omenjenih petih samostojnih TSP skladih) vezana na čas predvidene upokojitve varčevalcev. TSP ima v okviru L skladov trenutno pet skladov.

Bolj, kot je predviden datum izstopa varčevalca oddaljen, bolj tvegana je naložbena politika sklada. S približevanjem datuma izstopa iz sklada se naložbena politika sklada avtomatično spreminja in postaja bolj konservativna.

Varčevalci se lahko sami odločajo, v kateri sklad bodo nalagali sredstva za pokojnino in lahko, z nekaterimi omejitvami, prosto prestopajo med skladi. Prost prestop med skladi je možen dvakrat mesečno, tretji prestop v mesecu pa je mogoč le v točno določen sklad.