Avtor: Peter Pogačar

Švedska velja za eno najbolj razvitih držav članic Evropske zveze ne samo na gospodarskem področju, ampak tudi in predvsem na področju socialne varnosti (pa čeprav se včasih zdi, da sta področji neločljivo povezani). Kot razvita država je zgled drugim na mnogih področjih, še zlasti pa je treba opozoriti na področje pokojninskega sistema, ki je primer učinkovitega sistema zagotavljanja socialne varnosti vsem generacijam.

Reformirani švedski pokojninski sistem

Proces reforme švedskega pokojninskega sistema se je začel že sredi osemdesetih let minulega stoletja, razprava in priprava konceptualnih rešitev pa je trajala skoraj 15 let. Pomembno je poudariti, da so avtorji reforme želeli doseči čim večji družbeni in politični konsenz glede glavnih rešitev, kar jim je na koncu tudi uspelo. Glede glavnih parametrov pokojninske reforme je bilo doseženo politično soglasje vseh večjih parlamentarnih strank, zakon o pokojninski reformi pa je podprlo več kot 80 odstotkov poslancev. V razpravi o vsebini pokojninske reforme so sodelovale vse politične stranke ne glede na to, ali so bile v posameznem obdobju v koaliciji ali opoziciji. Na podlagi sprejete pokojninske reforme je Švedska svoj pokojninski sistem zasnovala kot tristebrni pokojninski sistem, kot je prikazan na spodnji sliki.

Slika 1: Reformirani švedski pokojninski sistem

Reformirani švedski pokojninski sistem kot celoto torej sestavljajo trije stebri, pri čemer je odločitvi posameznika prepuščena vključitev v drugi in tretji steber, v okviru prvega, ki je seveda obvezen, pa je v kapitalsko kritem delu posamezniku prepuščena odločitev o izbiri naložbene politike.

Prvi steber je obvezno pokojninsko zavarovanje (javni sistem), v katerega so vključeni vsi prebivalci, ki prejemajo dohodek, in je podrobneje predstavljen v nadaljevanju tega članka.

Drugi steber je poklicno pokojninsko zavarovanje, ki deluje kot sistem vnaprej določenih prispevkov. Poklicno pokojninsko zavarovanje fi nancira delodajalec na podlagi kolektivne pogodbe med delodajalcem in predstavniki zaposlenih za posamezno dejavnost.¹ Največja pokojninska načrta poklicnega pokojninskega zavarovanja sta tako na primer ITP (tako imenovani beli ovratniki – »white colour workers«) in SAF-LO (tako imenovani modri ovratniki – »blue colour workers«). Delež vključenih aktivnih prebivalcev v poklicno pokojninsko zavarovanje presega 90 odstotkov. Prispevki delodajalcev v poklicne pokojninske načrte so neobdavčeni, obdavčeni pa so kapitalski donosi in pokojnine.²

Tretji steber predstavlja individualno varčevanje posameznika na banki ali zavarovalnici ali v investicijskih skladih. Zanimivo je, da je tudi individualno varčevanje v tretjem stebru podvrženo sistemu obdavčitve ETT (exempt, taxed, taxed).

Prvi steber

Z reformo pokojninskega sistema je Švedska svoj sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ki je v celoti temeljil na dokladnem (»pay-as-you-go«) sistemu, preoblikovala v tridelni sistem, in sicer:

• obvezno pokojninsko zavarovanje,
• premijsko varčevanje,
• zajamčena dopolnilna pokojnina.

Z reformo obveznega pokojninskega zavarovanja je Švedska prvi steber preoblikovala iz dokladnega sistema z vnaprej določenimi prejemki (kakršen je sistem obveznega pokojninskega zavarovanja še danes v RS) v kapitalsko krit sistem z vnaprej določenimi prispevki. Prispevki so določeni v višini 18,5 odstotka, osnova za odmero prispevka pa je navzgor omejena. Reformirani sistem v mnogo večji meri temelji na aktuarskih pravilih oziroma odpravlja prerazdelitev med zavarovanci. Cilj reformiranega sistema je zagotavljati ohranitev življenjskega standarda.

Obvezno pokojninsko zavarovanje

Obvezno pokojninsko zavarovanje deluje na principu dokladnega (»pay-as-you-go«) sistema, in sicer po sistemu navideznih določenih prispevkov (»national defi ned contribution«) – v nadaljnjem besedilu tudi NDC). NDC pomeni sistem, kjer se prispevki v višini 16 odstotkov osnove (ki je navzgor omejena) vodijo na posameznikovem navideznem računu, hkrati pa se z njimi sproti krijejo izdatki za pokojnine.

Prednosti sistema NDC so:

• dosledna povezava med prispevki in pravicami;
• ohranitev sistema »pay-as-you-go« v obveznem zavarovanju;
• omogoča stalno prilagajanje sistema demografskim razmeram;
• prilagodljivost glede odločitve za upokojitev.

Prispevki v višini 16 odstotkov se plačujejo mesečno, pomembno pa je poudariti, da se prispevki obračunajo od osnove, ki je navzgor omejena, saj so omejeni tudi prejemki/ pokojnine iz tega naslova.³ Sredstva, vodena na navideznem računu zavarovanca, se usklajujejo z rastjo povprečne plače oziroma na enak način in v enaki višini kot izdatki/ pokojnine. S tem se ustvarja tako imenovani balancing mechanism.

Z navedenim sistemom se zagotavlja pravična povezava med višino vplačanih prispevkov in višino pokojnine, ki jo iz tega naslova prejema posameznik, oziroma vzpostavljena je transparentna alokacija pravic posameznega člana, ki so določene v skladu z aktuarskimi načeli.

Premijsko varčevanje

Premijsko varčevanje je obvezno varčevanje na osebnih kapitalskih računih. Del (2,5 odstotka) prispevkov za pokojninsko zavarovanje v 1. stebru se preusmeri na osebne varčevalne račune posameznika, ki se fi nancirajo po kapitalskem principu. V premijsko varčevanje je vključenih več kot 5,8 milijona članov.

V okviru premijskega varčevanja 1. stebra je Švedska vzpostavila »kliring model« (Clearinghouse model), ki ga izvaja Premium Pension Authority, ki je institucija v lasti države. Glavna značilnost tega modela je, da institucija Premium Pension Authority opravlja zgolj tako imenovano pasivo pokojninskih skladov, kar pomeni, da vodi posameznikov osebni račun ter zbira premije, vplačane na njegov račun. S premoženjem posameznikov pa upravljajo upravljalci vzajemnih skladov. Posameznik se namreč lahko samostojno odloči, v katerem vzajemnem skladu naj se upravljajo njegova sredstva. Vzajemni skladi, ki jih lahko izbere član v okviru premijskega varčevanja, morajo izpolnjevati zahteve direktive UCITS (85/611/EEG).

Treba je poudariti, da lahko član izbira med več kot 783 vzajemnimi skladi, ki jih upravlja 82 družb za upravljanje. Ne glede na število možnih vzajemnih skladov, ki jih član lahko izbere, velja opozoriti, da je v 20 odstotkih skladov skoraj 92 odstotkov vseh sredstev.⁴

Član lahko hkrati izbere največ pet vzajemnih skladov, prenosi sredstev med posameznimi skladi so brez omejitev ter brez stroškov. Članom, ki se ne odločijo (bodisi ne želijo bodisi ne znajo) za nobenega izmed vzajemnih skladov, ki so na voljo, se njihova sredstva avtomatično razporedijo v poseben vzajemni sklad (tako imenovani default fund).

Premium Pension Autthority torej opravlja naloge zbiranja premij, izplačil, vodenja osebnih računov, sodelovanja z upravljalci vzajemnih skladov ter informiranja članov. Stroški, do katerih je za svojo dejavnost vodenja tako imenovane pasive pokojninskih skladov upravičena institucija Premium Pension Authority, so izredno nizki in znašajo 0,17 odstotka sredstev v upravljanju.

Upravljalci vzajemnih skladov so za upravljanje upravičeni do provizije za upravljanje, ki jo določijo sami in je del konkurenčnega boja med upravljalci. Povprečna provizija za upravljanje vzajemnega sklada ne presega 0,30 odstotka sredstev v upravljanju.

Premium Pension Autthority je kot neke vrste posredniška institucija upravičena do povračila dela provizije za upravljanje s strani upravljalcev skladov.

Zajamčena pokojnina

Zajamčena pokojnina v okviru sistema obveznega pokojninskega zavarovanja predstavlja socialni korektiv, namenjen posameznikom, ki iz različnih razlogov ne uspejo privarčevati zadostnih sredstev za pokojnino v obveznem zavarovanju.

Pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja

Ko posameznik izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se zbrana sredstva na njegovem računu (tako iz obveznega zavarovanja kakor tudi iz premijskega varčevanja) delijo s koefi cientom pričakovane preostale življenjske dobe, na podlagi česar se izračuna letni znesek pokojnine.

Institucija Premium Pension Authority poleg zbiranja premij in vodenja osebnih računov tudi izplačuje starostne pokojnine v obliki doživljenjske mesečne pokojninske rente. Starostna pokojnina se lahko izplačuje v dveh oblikah, med katerima seveda izbira član, in sicer:

• doživljenjska renta z udeležbo na dobičku;⁵
• doživljenjska renta, katere višina je vezana na enote investicijskih skladov.

Informiranje zavarovancev

Informiranost zavarovancev o višini prejemkov, ki jih lahko pričakujejo iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, je zelo pomembna, saj ta pomeni, da lahko posameznik načrtuje svojo socialno varnost.

Švedski sistem obveznega pokojninskega zavarovanja omogoča zavarovancem prav to, in sicer, da so vso svojo aktivno dobo zelo natančno seznanjeni tako z višino do tedaj privarčevanih sredstev kakor tudi o višini prejemkov, ki jih lahko pričakujejo iz tega naslova. V ta namen vsak zavarovanec v začetku vsakega leta prejme tako imenovano oranžno ovojnico.⁶ Oranžna ovojnica, naslovljena na posameznika, vsakemu posamezniku natančno pove, koliko je privarčeval ter kolikšen znesek pokojnine lahko pričakuje iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja.

Švedski sistem obveznega pokojninskega zavarovanja sledi vsem modernim načelom učinkovitega sistema zagotavljanja socialne varnosti starejše generacije. Predstavlja namreč pravičen, pregleden, predvsem pa fi nančno učinkovit sistem varčevanja za starost v javnem, obveznem pokojninskem zavarovanju. Pravičnost je zagotovljena s tem, ko je višina prejemkov v popolni odvisnosti od višine vplačanih prispevkov. Preglednost sistema je v tem, da je posameznik skozi svoje aktivno obdobje natančno obveščen o višini pokojnine, ki jo lahko pričakuje iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Finančno učinkovit pa je zato, ker lahko izdatki znašajo natančno toliko, kolikor znašajo prihodki sistema v posameznem letu. Lahko bi rekli, da švedski pokojninski sistem predstavlja vse, česar slovenski nima, a bi moral imeti.

Namesto zaključka

Veljavna ureditev obveznega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji temelji še vedno na medgeneracijski solidarnosti (čemur seveda ne nasprotujemo). Vendar pa je v nasprotju s švedskim pokojninskim sistemom v slovenskem prisotna precejšnja odsotnost odvisnosti višine pokojnine od višine vplačanih prispevkov. Obenem ima nepreglednost sistema obveznega pokojninskega zavarovanja za posledico, da nihče od zavarovancev obveznega zavarovanja danes ni in zaradi narave sistema tudi ne more biti seznanjen, kakšne pravice oziroma kakšno višino pokojnine lahko pričakuje iz tega naslova. Verjetno pa je še huje, da zaradi splošne neozaveščenosti o problematiki pokojninskega sistema večino posameznikov to sploh ne zanima.

Predstavljeni švedski sistem bi lahko služil kot vzorčni primer spopadanja s problematiko pokojninskega sistema in kot tak ponudil izhodišče za razpravo o novi reformi pokojninskega zavarovanja tudi v Sloveniji. Odsotnost vsakršne splošne družbene (kaj šele strokovne) razprave o problemih in možnih rešitvah problematike pokojninskega sistema v Sloveniji bi namreč nepoznavalca lahko napeljala k sklepu, da je Slovenija ena redkih držav, ki se ne sooča s problemom staranja prebivalstva. Toda ali je to res?

Opombe:

¹ Sistem je deloma primerljiv z slovenskim kolektivnim pokojninskim zavarovanjem, vendar delež vključenih v Sloveniji ne presega 50 odstotkov aktivnega prebivalstva.

² Gre torej za obdavčitev po sistemu ETT (»exempt, taxed, taxed«), kar je zelo redek davčni sistem. Večina držav namreč na področju pokojninskega zavarovanja uporablja davčni sistem EET (»exempt, exempt, taxed«).

³ Za primerjavo: slovenski pokojninski sistem ne pozna omejitve osnove za odmero prispevkov za pokojninsko zavarovanje, pozna pa omejitev pokojninske osnove za odmero pokojnine.

⁴ Zanimiv je podatek o alokaciji sredstev, zbranih s strani posameznikov, in sicer več kot 90 odstotkov sredstev članov predstavljajo delniške naložbe.

⁵ Takšne vrste renta je v Sloveniji renta, do katere so upravičeni prejemniki rente Prvega pokojninskega sklada.

⁶ Ang. orange envelope.

Nazaj na stran "Primeri tuje prakse"