Prispevek ob 17. dnevih slovenskega zavarovalništva
Piše: mag. Meta Berk Skok
Dodatno pokojninsko zavarovanje se je v Sloveniji po desetih letih od uveljavitve znašlo na prelomnici. Sistem je treba temeljito nadgraditi, in sicer s ciljem, da bo po eni strani omogočal vzpostavitev učinkovitih varčevalnih produktov za starost, ki bodo ljudem jasno razumljivi, in po drugi vzpostavitev zaupanja in racionalnih pričakovanj med ljudmi. Ključnega pomena pri tem, da bo dodatni pokojninski sistem lahko dolgoročno uspešen, je namreč zaupanje varčevalcev v pokojninski sistem kot celoto in v dodatno pokojninsko varčevanje kot njegov sestavni del.
Osnovni gradniki zaupanja varčevalca nedvomno temeljijo na razumevanju vloge, smiselnosti in pomena dodatnega pokojninskega varčevanja ter na realnih pričakovanjih varčevalcev glede višine privarčevanih sredstev, višine pokojninskih rent, ki jih je mogoče iz le-teh kupiti, in njihove kupne moči. Pri vzpostavljanju zaupanja imajo poleg države pomembno vlogo tudi izvajalci pokojninskih zavarovanj, ki morajo s člani vzpostaviti primerno komunikacijo. Slednja je ključnega pomena tudi z vidika obvladovanja tveganja izgube ugleda samega izvajalca. V prispevku so obravnavani nekateri pomem-bni vidiki, ki bi jih morali upoštevati pri nadgradnji pokojninskega sistema.
Dodatno pokojninsko zavarovanje se je v Sloveniji po desetih letih od uveljavitve znašlo na prelomnici. Sistem je treba temeljito nadgraditi, in sicer s ciljem, da bo po eni strani omogočal vzpostavitev učinkovitih varčevalnih produktov za starost, ki bodo ljudem jasno razumljivi, in po drugi vzpostavitev zaupanja in racionalnih pričakovanj med ljudmi. Ključnega pomena pri tem, da bo dodatni pokojninski sistem lahko dolgoročno uspešen, je namreč zaupanje varčevalcev v pokojninski sistem kot celoto in v dodatno pokojninsko varčevanje kot njegov sestavni del. Osnovni gradniki zaupanja varčevalca nedvomno temeljijo na razumevanju vloge, smiselnosti in pomena dodatnega pokojninskega varčevanja ter na realnih pričakovanjih varčevalcev glede višine privarčevanih sredstev, višine pokojninskih rent, ki jih je mogoče iz le-teh kupiti, in njihove kupne moči. Pri vzpostavljanju zaupanja imajo poleg države pomembno vlogo tudi izvajalci pokojninskih zavarovanj, ki morajo s člani vzpostaviti primerno komunikacijo. Slednja je ključnega pomena tudi z vidika obvladovanja tveganja izgube ugleda samega izvajalca. V prispevku so obravnavani nekateri pomem-bni vidiki, ki bi jih morali upoštevati pri nadgradnji pokojninskega sistema.
V slovenski dodatni pokojninski sistem je po skoraj desetletju obstoja vključenih približno 58 odstotkov zavezancev za plačilo prispevkov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, od česar približno tretjino le-teh predstavljajo uslužbenci javnega sektorja, ki so se pred približno petimi leti z dogovorom odrekli povišanju plač in za katere je bil ustanovljen poseben sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU). Posamezniki so vanj vključeni pretežno preko podjetij, individualni posamezniki pa le redko. Manj kot pet odstotkov sklenjenih pogodb je namreč takšnih, ki jih financirajo posamezniki sami. Nadaljnja značilnost dodatnega pokojninskega sistema so nizka vplačila na vključenega člana, tako v absolutnih kot relativnih zneskih. Gibljejo se okrog 35 evrov mesečno (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2010).
Iz opredeljenih dejstev izhaja tveganje izgube ugleda, s katerim se bodo na dolgi rok srečevali izvajalci dodatnih pokojninskih zavarovanj. Nezadostna vključenost posameznikov v dodatno pokojninsko zavarovanje ter nizki privarčevani zneski bodo v kombinaciji z neustreznimi varčevalnimi produkti v prihodnje lahko sprožili val nezadovoljstva in posledično nezaupanja v sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vzrok temu bodo neustrezna pričakovanja posameznikov v zvezi s koristmi, ki jih bodo deležni ob upokojitvi. Izvajalci lahko tveganje izgube ugleda postopoma zmanjšujejo zgolj tako, da s svojim znanjem in izkušnjami aktivno sodelujejo pri oblikovanju preglednejšega in učinkovitejšega pokojninskega sistema.
Prispevek je objavljen z dovoljenjem Slovenskega zavarovalnega združenja.