Piše: mag. Helena Bešter, Kapitalska družba, d. d.

Finančno-gospodarska kriza prehaja v socialno oziroma pokojninsko krizo. Visoke izgube pokojninskih skladov v letu 2008 vplivajo tako na posameznika, delodajalce in tudi na posamezne države. Višina izgub je odvisna od naložbene strukture pokojninskih sredstev: najslabše rezultate imajo v pokojninskih skladih s prevladujočim deležem lastniških naložb. Med posamezniki je kriza najbolj prizadela tiste, ki so blizu upokojitve. Kljub visokim stroškom krize so pokojninsko najbolj izpostavljene države s slabo demografsko sliko, kjer so stroški javnih pokojnin v odnosu do BDP največji. Za posameznika sta ključna kazalnika njegovega pokojninskega položaja nadomestitvena stopnja in kazalnik pokojninske blaginje.

Dodatno pokojninsko zavarovanje je dolgoročen proces in je kljub visokim izgubam prestalo krizni test. Zaradi staranja prebivalstva je njegova vloga v sistemu pokojninskega zavarovanja vedno bolj pomembna. Potrebna pa je reforma dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katero bi se odpravile pomanjkljivosti, ki so se izpostavile v krizi. Le tako bomo pokojninsko pripravljeni na naslednjo krizo. Vse pogosteje slišimo in beremo, da je kriza že izgubila ostrino, da je najhujše za nami in da se je začela pot gospodarskega okrevanja. Ali so znaki izboljšanja resnični ali lažni, bo pokazal čas.

Četudi je najhujše na finančnem trgu in v bančništvu že minilo, pa ne moremo mimo ugotovitve, da se finančno-gospodarska kriza preveša v socialno krizo. Znotraj socialne krize skoraj nismo opazili drame, ki se dogaja na področju pokojninskih zavarovanj. In vendar je bilo leto 2008 zelo krizno tudi na področju pokojnin.

• Celoten članek je na voljo v pdf obliki (pdf, 151 KB)

Prispevek je bil objavljen v Bančnem vestniku št. 12, 2009 in je objavljen z dovoljenjem uredništva navedene strokovne revije.