Tomaž Toplak, Kapitalska družba
V Kapitalski družbi smo v sodelovanju s Centrom za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Ljubljana izvedli Raziskavo Odnos Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za starost. Ker vprašanje staranja predstavlja dolgoročni družbeni in ekonomski izziv, v Kapitalski družbi spodbujamo razpravo o omenjenih vprašanjih. Zato smo se odločili, da strnemo strokovna razmišljanja o demografskih in povezanih vprašanjih v zvezi staranjem.
Več
dr. Žiga Turk, Služba Vlade RS za razvoj
Staranje prebivalstva: v iskanju novega dogovora
Starejše prebivalstvo zaradi svojih specifičnih in drugačnih potreb ne potrebuje samo skrbi za socialno primerne in vzdržne pokojnine, ampak tudi posebno skrb v širšem smislu na skoraj vseh področjih družbenega življenja. Slovenija je kot odgovor na staranje prebivalstva in evropske zahteve po skrbi za novo solidarnost med generacijami sprejela Strategijo varstva starejših do leta 2010, katere namen je povezovanje in usklajeno delovanje različnih področij, javnega sektorja in tudi gospodarstva in zasebnega sektorja.
Več
Strokovni prispevki:
mag. Helena Bešter, Kapitalska družba
Koliko stebrov potrebujemo za lepo starost?
Ob pričakovanju vse daljše življenjske dobe nas navdajajo mešani občutki: po eni strani smo veseli, ker se lahko nadejamo dolgega življenja, po drugi strani pa nas je strah. Idealno bi bilo, da bi vsak posameznik gradil svojo pokojninsko prihodnost na kombinaciji različnih možnosti. Razprava o treh stebrih je v tujini že nekoliko presežena. Po novem naj bi imeli celo pet stebrov ali več.
Več
Peter Pogačar, Kapitalska družba
Razvoj poklicnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji
Ob izteku letošnjega leta bo minilo osem let od uveljavitve pokojninske reforme. Ta je hkrati z reformo obveznega zavarovanja prinesla tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, ki predstavlja varčevanje na kapitalskem principu. Uvedba kolektivnega zavarovanja predstavlja poskus oblikovanja drugega stebra pokojninskega sistema oziroma sistema poklicnih pokojninskih načrtov, kot ga pozna večina držav. Pa je temu res tako?
Več
mag. Meta S. Berk, Kapitalska družba
Z načrtovanjem do brezskrbne in finančno neodvisne starosti
Slovenci si po eni strani svojo starost predstavljamo kot aktiven čas svojega življenja in jasno izrazimo željo po čimprejšnji upokojitvi. Pri tem izražamo dvom o zadostnosti višine pokojnin, ki jih bo za starost zagotovila država. Kljub opaženemu razkoraku v realnosti pričakovanj ostajamo pasivni in ne kažemo težnje po lastnem načrtovanju varčevanja za starost.
Več
doc. dr. Meta Kuhar, Fakulteta za družbene vede Ljubljana
Sociološki vidik: prevrednotenje staranja in starosti
Definicija starosti se spreminja. Ena najbolj priljubljenih besed je postala skovanka »aktivno staranje«, ki predstavlja nasprotje starosti kot odvisnemu, pasivnemu obdobju življenja. Aktivno staranje lahko v najširšem smislu razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na socialnem, ekonomskem, kulturnem in na civilnem področju.
Več
Dušan Kidrič, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
Posameznik v socialnem zavarovanju (denarne in nedenarne pravice ter obveznosti)
Informiranost je pogoj za umno odločanje. S svojimi odločitvami v sistemu pokojninskega zavarovanja lahko posameznik vpliva samo na pokojninsko dobo in na starost ob upokojitvi. V dodatnem pokojninskem zavarovanju pa so izvajalci pokojninskih načrtov že zavezani k poročanju in informiranju svoji članov o njihovih predvidenih pokojninskih prejemkih. Potrebno je še, da svojo obvezo izpolni tudi javna oblast.
Več
dr. Tine Stanovnik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja
Demografski trendi in vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji
Staranje prebivalstva bo povzročalo številne socialne, ekonomske in geopolitične spremembe. Evropska komisija je pri analizi vplivov staranja prebivalstva še posebej izpostavila problem vzdržnosti javnih financ. Z vidika pokojninskega sistema se negativni demografski trendi dajo vsaj delno omiliti s povečano delovno aktivnostjo, zmanjševanje pokojnin iz javnega sistema pa odpira prostor za večjo vlogo drugega pokojninskega stebra.
Več
dr. Vlado Dimovski, Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Redefinicija koncepta staranja in management starostnikov
Staranje je eden najpomembnejših izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo. Vsekakor se pred tem izzivom ni znašlo prek noči, se je pa očitno zavedlo, da se mora s tem vprašanjem soočiti. Na to se moramo pripraviti, še posebej v Evropi, saj je staranje med najbolj izstopajočimi trendi. Ta problem je mogoče reševati z uveljavljanjem managementa starostnikov in s pripravo strategije staranja.
Več
dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
Medgeneracijsko sožitje med stebri za kakovostno staranje
Pri načrtovanju stebrov kakovostnega staranja ne bomo zgrešili, če bomo skrbno zastavili tri stebre: skrb za telesno zdravje, duševno svežino in skrb za lepo sožitje. Pri tem je odločilni steber kakovostnega staranja medčloveško sožitje. Pri skrbi za lepo sožitje človek ne sme prekršiti temeljnega pravila, ki se glasi: zboljšanje sožitja lahko pričakujemo samo od enega človeka na svetu, tj. samega sebe.
Več