Staranje prebivalstva je, tako kot v svetu, tudi v Sloveniji proces, ki se mu ne bo mogoče izogniti. Dejstvi, da je rojstev čedalje manj in da je vse manjše tudi število delovno aktivnih, sta splošno znani. Podaljševanje življenjske dobe skupaj z nižanjem rodnosti vodi v staranje prebivalstva. Za staranje prebivalstva je značilno povečevanje deleža prebivalcev, starejših od 64 let. Ko ta delež preseže 7 %, se prebivalstvo uvršča med staro.

Konec leta 2004 je bil prebivalec Slovenije povprečno star že 40,3 leta - v zadnjih treh letih se je postaral za eno leto (vir: Statistični urad RS). Dolgoročne projekcije prebivalstva , ki jih je za države članice EU pripravil Eurostat na podlagi enotne metodologije, do leta 2050 kažejo na nadaljnje naraščanje deleža starejših v Sloveniji, občutno pa se bo povečal delež prebivalstva, starejšega od 80 let.

Staranje prebivalstva je eden ključnih dejavnikov javnofinančnega položaja, ki bi ob takšnem nadaljevanju trenda na srednji in dolgi rok lahko povzročil popolno nevzdržnost javnih financ. Povečevanje deleža starejšega prebivalstva v skupnem prebivalstvu in posledično izzivi, ki jih takšna gibanja predstavljajo za vzdržnost javnih financ, je pojav, s katerim se srečuje večina držav EU. Po Poročilu Evropske komisije je Slovenija med državami, ki so najbolj izpostavljene tveganju povečanja javnofinančnih izdatkov, povezanih z demografskimi spremembami.

Simulacije kažejo, da bi ob predpostavki nespremenjenega ekonomskega okolja in politik demografski trendi ogrozili dolgoročno vzdržnost javnih financ. V tem primeru bo za ohranjanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ nujno prilagoditi pokojninski sistem ali pa pričeti ustrezno zniževati ostale javnofinančne izdatke.

Projekcija števila starejših prebivalcev v Sloveniji v obdobju 2005-2050

Vir: Projekcija Eurostat 2005-2050