mag. Uroš Rožič, Kapitalska družba
Staranje prebivalstva: Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov
Posledice staranja prebivalstva postavljajo izzive, ki jih moramo za zagotovitev varne in brezskrbne starosti v čim bolj udobnem okolju začeti reševati danes – na ravni države, podjetij in posameznikov. V letu 2008 smo skupaj z Inštitutom za management in organizacijo Ekonomske fakultete v Ljubljani izvedli raziskavo z naslovom Odnos podjetij do starejših zaposlenih, pokojninskega sistema in dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta je pokazala, da se podjetja na splošno zavedajo težav, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva v slovensko družbo, slovenska podjetja in najbolj v njihovo lastno podjetje, a ima le nekoliko manj kot polovica (46 odstotkov) izdelan kadrovski načrt upokojevanja svojih zaposlenih.
Več
Marjeta Cotman, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Demografske spremembe so priložnost za nadaljnji razvoj
V evropski starajoči se družbi se s spremembami in novimi potrebami srečujejo prav vse generacije. Tudi zato je treba med njimi vzpostaviti nove oblike solidarnosti in sodelovanja, oblike, ki naj jih podprejo socialne politike in pobude civilne družbe. Prepričana sem, da se moramo z dejstvi demografskih sprememb resno soočiti, vendar nanje ne smemo gledati črnogledo, temveč kot priložnost za nadaljnji razvoj.
Več
Strokovni prispevki:
dr. Vlado Dimovski, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Staranje delovne sile: nov izziv za slovenska podjetja
Staranje prebivalstva je mlad pojav, s katerim se soočajo vse evropske države in tudi Slovenija. Ker je tudi v prihodnosti pričakovati zmanjševanje rodnosti, se bo staranje še bolj intenziviralo in pustilo posledice na mnogih področjih življenja, še zlasti ekonomske.
in dr. Jana Žnidaršič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Staranje delovne sile: nov izziv za slovenska podjetja
Odgovor slovenskih podjetij na tem področju je nujen. Čeprav smo na omenjenem področju – če se omejimo na realno prakso – še začetniki, konkretni ukrepi ravnanja z ljudmi pri delu, s poudarkom na zadrževanju starejših v delovni aktivnosti, pa bolj izjema kot pravilo, je spodbudno, da se problematike vsaj zavedamo in si priznamo, da so na tem področju potrebne spremembe – najprej v smeri spreminjanja kulture zgodnjega upokojevanja med zaposlenimi ter miselnih vzorcev delodajalcev.
Več
Magda Zupančič, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Staranje prebivalstva kot izziv Slovenije na področju zaposlovanja
Staranje prebivalstva z neugodnim razmerjem med zaposlenimi in upokojenci nedvomno vedno bolj vpliva na uspešnost gospodarstva, predvsem kot velik pritisk na javne fi nance (pokojninski izdatki, zdravstvena oskrba ter stroški dolgotrajne oskrbe starejših kot delež BDP), kar posledično brez ustreznih politik ter ukrepov vodi v zmanjševanje rasti življenjskega standarda zaradi potencialnega zmanjševanja gospodarske rasti ter produktivnosti v Sloveniji.
Več
Dušan Kidrič, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
Staranje prebivalstva: odgovor(nost)i države, podjetij in posamzenikov
Postajamo dolgoživa družba, kjer sedanji vzorci družbenega organiziranja ter posameznikovega, podjetniškega in družbenega obnašanja niso več najbolj ustrezni in ki jih bomo morali prilagoditi novim danostim. Ob močno povečanem obsegu in deležu upokojencev ter ob hkratnem zmanjšanem številu in deležu tistih, ki so aktivni, se obveznosti povečujejo, sredstva pa zmanjšujejo. Javnofi nančni pokojninski sistemi (pod danimi pravili in upoštevaje projekcije prebivalstva) niso vzdržni.
Več
prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
Evropska in slovenska strategija starajoče se družbe in medgeneracijski menedžment staranja na delovnem mestu (sedanje demografsko stanje in smer reševanja)
V luči staranja prebivalstva je v vseh evropskih državah nujno zelo smotrno načrtovanje življenja in sožitja med generacijami na vseh ravneh, od družine do evropske skupnosti. Preusmeritvene poteze v razvoj novega solidarnega sožitja so v rokah države in njene pravne regulative, civilne družbe ter njenega vpliva na oblikovanje javnega mnenja in podjetij – tako lastnikov kot menedžmenta. Morda ima prav podjetniški menedžment najmočnejše vzvode za rešitve.
Več
Jože Smole, Združenje delodajalcev Slovenije
Pogled in stališče slovenskih delodajalcev na staranje delovne sile
Problem staranja delovne sile se ne dotika zgolj posameznika in države, temveč ima velik vpliv na delodajalce ter poslovne in delovne procese. Če gre soditi po raziskavi združenja, v Sloveniji 12 odstotkov podjetij zaposluje že več kot petino starejših, 42 odstotkov podjetij pa med svojimi delavci zaposluje od 5 do 20 odstotkov starejših.
Več
dr. Boris Dular, Krka, tovarna zdravil, d. d. , Novo mesto
Odnos do starejših zaposlenih in zagotavljanja varne starosti
Pojmovanje starosti se je v zadnjih dveh desetletjih temeljito spremenilo. Ob pokojninski reformi je bila še precej globoko zasidrana misel, da je starost petdeset let tista, ki pomeni, da se v človeka ne izplača več vlagati, saj bo šel tako kmalu v pokoj. V tistem obdobju se je to intenzivno dogajalo. Lahko bi rekli, da so ljudje tudi dejansko tako razmišljali o sebi in svojem delu. Danes se ob intenzivnem višanju starosti vse bolj kaže, da je generacija v starosti petdeset let tista, ki lahko ob ustreznih pristopih in organizaciji pravzaprav še zelo veliko da, saj bo morala do upokojitve delati še vsaj petnajst let.
Več
mag. Cvetka Žirovnik, RTV Slovenija
Staranje zaposlenih: odgovornost in izziv podjetij - Radiotelevizija Slovenija
Veliko nas je, ki poudarjamo, da so zaposleni naše bogastvo, zaklad, skratka tisti del podjetja, ki nas vodi v prihodnost in daje možnost za razvoj. V primerjavi s povprečjem aktivne populacije ima RTV Slovenija sorazmerno »staro« delovno silo. V obdobju nad 50 let starosti je namreč v Sloveniji aktivnega 27,4 odstotka populacije, v RTV Slovenija pa je starejših kar 34, 4 odstotka.
Več
doc. dr. Dušana Findeisen, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, AGE, Bruselj
Prosti čas upokojencev, izobraževanje in/za dejavno staranje
V družbi, kjer se prebivalstvo stara, potrebujemo ustrezno nacionalno politiko dejavnega staranja. V družbi znanja bi potrebovali tudi domišljeno nacionalno politiko prostega časa in izobraževanja za vse generacije odraslih ter starejše odrasle. Izobraževanje starejšim odraslim v pokoju omogoča, da prosti čas preživljajo »resno«, tj. dejavno, smiselno, namensko in strukturirano. S stalnim izobraževanjem spreminjajo sebe, gradijo odnose z drugimi in se integrirajo v družbo. Še več, izobraževanje je samo zase način dejavnega staranja, način, ki prinaša družbene spremembe.
Več
Peter Pogačar, Kapitalska družba
Švedski pokojninski sistem kot model za Slovenijo: priložnost ali zgolj iluzija?
Švedski sistem obveznega pokojninskega zavarovanja sledi vsem modernim načelom učinkovitega sistema zagotavljanja socialne varnosti starejše generacije. Predstavlja namreč pravičen, pregleden, predvsem pa finančno učinkovit sistem varčevanja za starost v javnem, obveznem pokojninskem zavarovanju. Lahko bi rekli, da švedski pokojninski sistem predstavlja vse, česar slovenski nima, a bi moral imeti.
Več
Dodatno pokojninsko zavarovanje postaja
vse bolj nujna dopolnitev obveznega
pokojninskega zavarovanja ter ključno za
zagotavljanje socialne varnosti prihodnjih
generacij upokojencev. Kvaliteta življenja po
upokojitvi je tako v vedno večji meri odvisna
od višine prihrankov, ki jih bomo ustvarili v
času zaposlitve.
Več
S svojim delovanjem je Kapitalska družba močno vpeta v družbeno okolje.
Že njena osnovna dejavnost, zagotavljanje dodatnih sredstev
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, jo zavezuje k temu,
da posluje odgovorno in varno za varno prihodnost vseh državljanov.
Več