Vir: MDDSZ, Strategija varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva, september 2006

Strategija varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva je konec leta 2006 nastala kot odgovor Republike Slovenije na staranje prebivalstva in na evropske zahteve po skrbi za novo solidarnost med generacijami.

Osnovni namen strategije je uskladiti in povezati delo pristojnih vladnih resorjev z gospodarstvom in civilnim tretjim sektorjem, tako da se povečata solidarnost in kakovost medčloveškega sožitja med tretjo, srednjo in mlado generacijo ter zagotovita kakovostno staranje in oskrba naglo rastočega deleža tretje generacije.

Omenjena strategija zajema naslednja področja: Delo in zaposlovanje, Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Dolgotrajna oskrba, Socialno varstvo, Družina, Zdravstveno varstvo, Vzgoja in šolstvo, Kultura in informiranje, Znanost in raziskovanje, Stanovanjska politika in prostorsko planiranje, Promet, Osebna in druga varnost starih ljudi.

Delo in zaposlovanje

Predlog ukrepov politike spodbujanja zaposlovanja in dela starejših oseb, ki jih obravnava Strategija:

• spodbujati zaposlovanje starejših s posebnimi davčnimi olajšavami pri dohodnini;
• sistemsko urediti plačano občasno in začasno delo upokojencem;
• omogočiti fleksibilnejše oblike pri zaposlovanju in delu starejših oseb;
• povečati skrb za varstvo in zdravje pri delu starejših delavcev;
• spodbujati zaposlovanje neaktivnih starejših oseb – delovne rezerve;
• vključevati aktivno staranje v kolektivne pogodbe;
• vključevati brezposelne osebe v programe zaposlovanja za pomoč starejšim;
• spodbujati vključevanje starejših delavcev in oseb v vseživljenjsko izobraževanje;
• spodbujati oblikovanje proizvodov in storitev za potrebe starejših;
• pripraviti nacionalni program za aktivno staranje za obdobje od leta 2006 do leta 2010;
• pripraviti izvedbeni program za zaposlovanje starejših oseb za obdobje od leta 2007 do leta 2010.

Za kakovostno staranje in sožitje z mlajšima generacijama je odločilnega pomena upokojitveni prehod v tretje življenjsko obdobje. Tečaje priprave na upokojitev je treba sistematično uvajati po podjetjih in organizacijah v zadnjem obdobju zaposlitve, med upokojenci pa zlasti usposabljanje za sožitje z mlajšima generacijama ter solidarno delitev dobrin in bremen med vsemi tremi generacijami.

Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja

»Predvsem z vidika zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema tudi v pričakovanih zaostrenih demografskih razmerah je treba v tej strategiji obravnavati tudi dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje,« citat iz Strategije varovanja starejših do leta 2010 (MDDSZ, 2006).

Leta 1990 je bilo upravičencev do pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (brez upravičencev do državne pokojnine) 384.094, nato 472.394 v letu 1998 in 513.897 v letu 2005. Koeficient razmerja med številom zavarovancev in upokojencev je v letu 1990 znašal 2,3; v letu 1998 1,7; v letu 2005 pa le še 1,6.

Na področju finančne vzdržnosti pokojninskega sistema pa sedanja pokojninska reforma brez podpore oziroma reforme politik, ki so s tem sistemom povezane, in brez nadaljnjega dograjevanja pokojninskega sistema dolgoročno ne bo zadostna.

S celovitimi strukturnimi reformami v okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji se pristopa tudi k reformi, sinergijskemu prepletu in usklajeni implementaciji politik, povezanih s pokojninskim sistemom, ki bodo zlasti:

• vzdržno povečevale gospodarsko rast in bruto domači proizvod, zmanjševale raven dolga v BDP prek javnofinančnega položaja blizu ravnotežja oziroma dolgoročno ustvarjale javnofinančni presežek (ekonomska in fiskalna politika),
• spodbujale in vzdržno povečevale stopnjo zaposlenosti ob vstopu v aktivno obdobje, med trajanjem tega obdobja in pred njegovim koncem tako posameznika kot tudi celotnega prebivalstva (ekonomska politika in politika zaposlovanja),
• vzdržno povečevale delež zavarovancev v celotnem prebivalstvu, podaljševale aktivno obdobje vsakega posameznika ter izgradile oziroma ohranjale ustrezno razmerje med aktivno in upokojeno populacijo (politika zaposlovanja, delovnopravna politika, politika pokojninskega zavarovanja),
• spodbujale večjo odgovornost posameznika za njegov socialni položaj (socialna in davčna politika),
• spodbujale pospešeno povečevanje števila zavarovancev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ob višjih premijah (davčna politika, politika dodatnega pokojninskega zavarovanja).

V okviru svežnja reform so dodatnemu izboljšanju okolja za preživljanje varne in aktivne starosti namenjeni ti ukrepi:

• povečanje spodbud za daljše ostajanje v aktivnosti;
• zagotavljanje plačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje od vseh vrst prihodkov posameznika in na ta način povečanje višine prispevkov v pokojninsko blagajno;
• oblikovanje ustrezne kombinacije socialne sprejemljivosti in ekonomske vzdržnosti v obveznem pokojninskem zavarovanju;
• sistemska ločitev kolektivnega in individualnega zavarovanja;
• uvedba dodatnih spodbud za prostovoljno pokojninsko zavarovanje.

Z ukrepi želi Vlada RS starejši generaciji omogočiti, da bi tudi po upokojitvi lahko živela polno in bogato življenje ter istočasno sodelovala pri trajnostnem razvoju države.