Management starostnikov

• podjetja v Sloveniji se na splošno zavedajo problemov, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva v slovensko družbo, slovenska podjetja in najbolj, v njihovo lastno podjetje;
• nekoliko manj kot polovica (46 %) podjetij ima izdelan kadrovski načrt upokojevanja svojih zaposlenih; ta podjetja se tudi bolj kot ostala zavedajo problemov, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva in posledično večanje deleža starejših zaposlenih;
• 29 % podjetij pravi, da si prizadevajo zadržati starejše zaposlene in da za ta namen izvajajo različne ukrepe, kot so: prerazporeditev/prilagoditev delovnih mest, razbremenitev starejših delavcev (lažje delovne naloge), prilagoditev urnikov, skrb za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov in dodatne finančne stimulacije;
• velika večina podjetij (86 %) ne razmišlja o uvedbi posebnih programov (rekreacija, izobraževanje) za starejše zaposlene; v nasprotju s tem, pa velika večina podjetij (78 %) pozna in prakticira generacijsko mešane ekipe, večinoma zaradi prenosa znanja iz starejših na mlajše zaposlene, manj zaradi razbremenitve starejših delavcev.

Slovenska pokojninska zakonodaja in dodatno pokojninsko zavarovanje na splošno

• skoraj vsa podjetja (94 %) spremljajo spremembe in novosti na področju pokojninske zakonodaje, vendar večina od teh (60 %), nenačrtno;
• analiza stališčnih vprašanj do pokojninskega sistema in DPZ na splošno je pokazala na 3 ugotovitve:
  1. podjetja in zaposleni se zavedajo problema zmanjševanja pokojnin iz 1. pokojninskega stebra,
  2. delodajalci so mnenja, da je ena izmed njihovih nalog zagotavljanje sredstev in izobraževanje zaposlenih o pomenu varčevanja za starost,
  3. dodatno pokojninsko zavarovanje se podjetjem zdi primeren produkt varčevanja za starost;
• podjetja zaznavajo dodatno pokojninsko zavarovanje kot produkt, ki bi ga svojim zaposlenim lahko ponujali kot dodatno ugodnost ali boniteto, medtem, ko potencialni zaposleni o dodatnem pokojninskem zavarovanju ne povprašujejo kot o dodatni ugodnosti ali boniteti; razlika se je pokazala pri podjetjih, ki imajo dodatno pokojninsko zavarovanje – le-ta so večinoma mnenja, da lahko svojim zaposlenim ponujajo kot dodatno ugodnost in boniteto.

Dodatno pokojninsko zavarovanje

• 69 % podjetij ima sklenjeno kolektivno obliko dodatnega pokojninskega zavarovanja; to so večinoma podjetja v domači lasti z deležem državnega kapitala, večja podjetja (nad 250 zaposlenih), ki imajo sindikat in svet delavcev; v večini podjetij si zaposleni in delodajalec delijo premijo (40 % delodajalcev je vztrajalo na razdelitvi premije);
• 31 % podjetij nima sklenjene kolektivne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja; to so podjetja z manjšim številom zaposlenih (do 250 zaposlenih), ki so v večinski domači lasti s privatnim kapitalom, nimajo sindikata ali sveta delavcev; ta podjetja tudi v manjši meri spremljajo spremembe in novosti na področju pokojninske zakonodaje, DPZ pa v teh podjetjih ni zaznan kot produkt, ki bi za bodoče zaposlene lahko pomenil dodatno ugodnost ali boniteto;
• 90 % podjetij, ki imajo dodatno pokojninsko zavarovanje, je s svojim ponudnikom zadovoljnih.

Podrobnejši rezultati odgovorov na izbrana vprašanja

Odnos do procesa staranja prebivalstva – stališča

Zavedanje v Sloveniji o problemih, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva, vprašani v podjetjih ocenjujejo kot rahlo nadpopvrečno (povprečje 3,3 na 5-stopenjski lestvici). Podjetja se najbolj zavedajo problemov, ki jih proces staranja prebivalstva prinaša v njihovo lastno podjetje (3,7) in nekoliko manj problemov, ki jih proces prinaša v slovenska podjetja (3,1).

Stališča glede pokojninskega sistema, njegove zanesljivosti v prihodnje in ocene primernosti dodatnega pokojninskega zavarovanja

Ugotovitve stališčnih vprašanj, ki se nanašajo na pokojninski sistem, vlogo delodajalca v njem in dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) kot primernega produkta varčevanja za starost, so sledeče:

• podjetja (in zaposleni) se visoko zavedajo (povprečje 4,0 in 3,9 na 5-stopenjski lestvici) problema zmanjševanja pokojnin iz 1. pokojninskega stebra oziroma problema nižanja pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja,
• delodajalci se strinjajo (3,5), da imajo v pokojninskem sistemu nalogo zagotavljanja dodatnih sredstev za zaposlene za čas, ko se bodo le-ti upokojili oziroma, da svoje zaposlene ozaveščajo o prevzemanju odgovornosti za individualno varčevanje za starost (3,4);
• dodatno pokojninsko zavarovanje se kaže kot primerna oblika dodatnega varčevanja za starost (3,8) in lahko nadomesti izgubo sredstev iz obveznega pokojninskega zavarovanja (3,4).

Dodatno pokojninsko zavarovanje kot boniteta

Pri približno polovici sodelujočih podjetij (51%), kandidati za delovna mesta nikoli ne povprašujejo po dodatnem pokojninskem zavarovanju kot posebni ugodnosti ali boniteti, in samo v 10% podjetij kandidati (skoraj) vedno povprašujejo po dodatnem pokojninskem zavarovanju kot dodatni ugodnosti oziroma boniteti. Raziskava je med drugim pokazala, da več kot polovica (57 %) podjetij ocenjuje, da se dodatno pokojninsko zavarovanje prihodnjim zaposlenim lahko ponuja kot dodatna ugodnost ali boniteta. Pri tem se je kot značilna pokazala naslednja povezava – podjetja, ki imajo sklenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje, le-tega svojim bodočim zaposlenim ponujajo kot dodatno ugodnost ali boniteto.

Podjetja, ki niso vključena v dodatno pokojninsko zavarovanje

Razlogi za nevključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje

Dejavniki, ki bi vplivali na sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja

Podjetja, ki nimajo sklenjenega dodatnega pokojninskega zavarovanja, med razlogi za to navajajo dejstvo, da o tem v podjetju še niso razmišljali (25 %) ali pa da so podjetje s starejšo delovno silo (22 %). Sicer najbolj izstopajo drugi razlogi, ki jih je navedlo 31 % vprašanih podjetij in kjer se pojavljata predvsem dva razloga: nezainteresiranost vodstva ali pa pomanjkanje sredstev.

Med dejavniki, ki bi podjetja prepričali v sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja (podjetja, ki nimajo sklenjene kolektivne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja), je najizrazitejša višja davčna olajšava s kar 46 % navedb. Sledita zahteva ali želja zaposlenih (24 %) in vse večji pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja (22 %). Podjetja so v 14 % vseh navedb izrazila, da jih v sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja ne bi prepričalo nič.