Piše: mag. Igor Jenc, vodja službe za razvoj zavarovanj in poročanje

Statistični podatki kažejo na to, da se življenjska doba ljudi podaljšuje. Daljša življenjska doba pa posamezniku prinaša tudi višje življenjske stroške. Po eni strani se je preživljanje obdobja po upokojitvi do današnjega časa močno spremenilo. Vse več upokojencev, ki so v dobri psihofizični kondiciji, želi prosti čas preživljati kar se da aktivno in izpopolnjujoče. Po drugi strani pa se, statistično gledano, stroški s staranjem višajo, saj starostniki več privarčevanega denarja namenjajo tudi stroškom zdravljenja in negovanja.

V času delovno aktivne dobe ljudje običajno ne posvečamo dovolj pozornosti finančnemu načrtovanju varčevanja za obdobje po upokojitvi, saj se nam zdi upokojenski čas precej oddaljen in nas še ne skrbi. Da je brezbrižnost prebivalstva velika napaka, se je za posebej resnično izkazalo v času finančne krize, ki je svet preplavila v preteklem letu. Kljub temu, da je čas upokojitve pri posameznikih oddaljen trideset in več let, se je v času krize izkazalo kako zelo je pomembno načrtovati svojo finančno prihodnost. Zavedati se je treba, da odlašanje izdelave finančnega načrta varčevanja za življenje po upokojitvi pomeni za posameznika veliko tveganje, saj se mu lahko po upokojitvi prihodki občutno zmanjšajo. To pa pomeni slabši življenjski standard po upokojitvi nasploh.

Pa poglejmo nekaj najpogostejših zmotnih prepričanj o pokojninskem sistemu.

Za mojo pokojnino bo poskrbela država.

Je najpogostejša zmota med ljudmi današnjega časa. V preteklosti v Sloveniji dodatnega pokojninskega varčevanja nismo poznali. Od svojih plač smo skoraj »nevidno« vplačevali v sklad obveznega pokojninskega zavarovanja. Vedeli smo, da nam bo država ob upokojitvi zagotovila solidno pokojnino, ki je lahko v primeru majhnih prihodkov iz delovnega razmerja pogosto celo višja od teh prejemkov. Časi pa se spreminjajo, saj se bo v prihodnje, zaradi manjšega priliva denarja v sklad obveznega pokojninskega zavarovanja (I. steber) in čedalje večjega števila upokojencev, posledično močno znižale višine pokojnin iz obveznega zavarovanja.

Za dodatno pokojnino bom začel/a varčevati kdaj kasneje.

»Kdo bo poskrbel zame in za mojo prihodnost, če tega ne bom v prvi vrsti storil sam?« in »Kdaj bom začel varčevanjem?« sta dve temeljni vprašanji, s katerimi se srečuje vsak človek, ko začne svojo poklicno kariero. Pri varčevanju je pomembno staro reklo: »kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri«. Vsota privarčevanega denarja je v veliki meri odvisna od dolžine varčevalnega obdobja. Vsako varčevalno obdobje (npr. mesec, leto) se ustvarjeni donosi pripišejo glavnici. Zato je pomembno, da začnemo z varčevanjem dovolj zgodaj, najbolje takoj, ko se prvič zaposlimo.

Koliko denarja pa potrebujem na stara leta ...

V različnih medijih pogosto naletimo na priznane pokojninske svetovalce, ki nam povedo, da je dovolj, če po upokojitvi dosegate prihodke v višini 70 odstotkov dohodkov pred upokojitvijo. Take ugotovitve so le deloma resnične, v veliki meri pa odvisne od lastnosti in želja posameznika. Zadnje raziskave so pokazale, da se potreba po denarju z upokojitvijo bistveno ne zmanjša. Upokojenci namreč po upokojitvi uresničujejo svoje dolgoletne sanje, bodisi s potovanji v tujino ali selitvijo v kraj, kjer so si želeli bivati že vse življenje. Običajno se povečajo tudi stroški zdravstvene in socialne oskrbe.

Premije v sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja bom vplačeval/a, ko bom imel/a denar.

Pogosto prihaja do tega, da se vključimo v dodatno pokojninsko varčevalno shemo, vendar svojih prispevkov ne poravnavamo redno; radi bi zamenjali avto, kupili LCD televizor, potovanje je pred vrati, ... Zato vplačila pogosto prekinjamo, včasih za nekaj mesecev, pogosto za več let. Ne počnite tega. Vsak vložen evro se vam bo čez trideset, štirideset let bogato povrnil. Varčevanje je obrestno obrestni račun. Več denarja kot vložite, več dodatnega denarja dobite z ustvarjenimi donosi pokojninskega sklada.

Za pokojnino bom zaslužil/a sam/a, z vlaganjem v dobičkonosne kapitalske sklade.

Na prvi pogled se zdi ideja o bajnih zaslužkih na trgih vrednostnih papirjev odlična, ki pa se po kratkem premisleku pokaže v čisto drugačni luči. Mnogo je takih, ki so se že opekli, ko so po priporočilu tega ali onega prijatelja vse svoje prihranke vložili v tvegane sklade z visoko trenutno donosnostjo. Trenutek, ko preko prijateljev ali znancev izvemo za tak, nadpovprečno donosen sklad, je za vlaganje v sklad običajno že prepozno. Poleg tega vplačila v tovrstne sklade niso predmet davčnih olajšav. Davčne olajšave na vplačila v pokojninske sklade smo deležni le pri tistih izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki imajo pokojninski načrt, vpisan v davčni register pristojne davčne uprave v Republiki Sloveniji.

In še nekaj nasvetov ...

Ne mečimo denarja v smeti.

Mnogo delodajalcev ima izdelano shemo kolektivnega dodatnega pokojninskega varčevanja. Na ta način postanejo bolj zanimivi za prihodnje delojemalce in se na navzven uveljavljajo kot družbeno odgovorno podjetje. Veliko podjetij pa se svojimi zaposlenimi dogovori, da vplačuje premijo v kolektivno shemo samo ob pogoju, da del premije plačujejo zaposleni tudi sami. Na ta način želijo podjetja povečati zavedanje delavcev, da morajo za svojo prihodnost poskrbeti tudi zaposleni sami. V takih primerih zaposleni pogosto dvomijo, ali bi se sploh vključili v shemo dodatnega pokojninskega varčevanja. Delodajalčev prispevek na vaš osebni kapitalski račun dodatnega pokojninskega varčevanja postane z vplačilom vaš denar. Je »zastonj«, zato ga ne zavrzite po nepotrebnem.

Možnost izrednega prenehanja dodatnega pokojninskega varčevanja obstaja, vendar ...

Sedanja pokojninska zakonodaja omogoča, da ima vsak varčevalec dodatnega pokojninskega zavarovanja možnost izplačila privarčevane vsote po določenem časovnem obdobju. To obdobje je opredeljeno v pokojninskem načrtu izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja; običajno je to obdobje 10 let. Kljub temu, da zakonodajalec to možnost omogoča, pa si varčevalec s tako potezo naredi medvedjo uslugo. Ob izplačilu je treba plačati 25 % akontacijo davka, odkupna vrednost pa se posamezniku tudi všteva v davčno osnovo. Na stara leta bomo zaradi te nespametne poteze ostali brez dodatne pokojnine, poleg tega pa bomo veliko privarčevanega denarja »poklonili« državi.

Prenehanje z vplačilom premij ob menjavi delodajalca ...

V sodobni družbi in ob vse večji mobilnosti zaposlenih, prihaja do pogostejše menjave delodajalca. Delavci, ki so bili zaposleni pri delodajalcu, ki je imel v podjetju vzpostavljeno shemo kolektivnega pokojninskega zavarovanja, pogosto sami ne nadaljujejo z varčevanjem v individualni shemi, če novi delodajalec kolektivne sheme pokojninskega zavarovanja nima. Če ne investiramo redno, tudi ne moremo pričakovati, da vrednost našega premoženja do upokojitve narasla do primerne višine, ki nam bo omogočila primerno življenje po upokojitvi.

Napredovanje na delovnem mestu

Vzemimo primer, da v službi napredujete, vaša plača se poveča. Mnogo zaposlenih povišanje plače v mislih zapravi že vnaprej. Vaša najpomembnejša naloga je, da denar, ki ste ga pridobili s povišanjem svoje plače v čim večji meri namenite varčevanju za obdobje po upokojitvi.

Največja prednost dodatnega pokojninskega varčevanja je – varčevanje. Ob odločitvi za dodatno pokojninsko zavarovanje smo se odločili, da bomo del svojega denarja shranili in ga ne bomo uporabili za tekočo potrošnjo. Še tako majhen znesek, ki ga lahko privarčujemo v danem trenutku, se nam bo čez trideset ali štirideset let bogato obrestoval.