A) Finančne podatke zavezanca za plačilo (v breme zavezanca za plačilo) lahko pripravite z oddajo obrazca »Finančni podatki za vse člane zavezanca ZVPSJU« po naslednjem postopku:

a. Kliknite: »Podatki o zavezancu in članih ZVPSJU« (pred tem se z digitalnim potrdilom prijavite na varovane spletne strani).
b. Nato kliknite na gumb: »Priprava finančnih podatkov« (gumb je nad podatki za zavezanca za plačilo);
c. Preverite mesečno obdobje, ki mora biti skladno z obračunskim obdobjem za plačo (npr. »200701***«).
d. Kliknite gumb: »Pripravi finančne podatke zavezanca za plačilo (pred-izpolnjeni zneski)«.
e. Pri članih, s katerimi imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas ter pri članih, s katerimi ste sklenili ali prekinili pogodbo o zaposlitvi v tekočem mesecu, morate znesek kolektivne premije za plačilo vpisati sami. Izračunate ga skladno z 19. ter 21. členom »Navodila o rokih, obliki in načinu posredovanja podatkov ter o načinu določitve premij« (Ur. l. RS, št. 15/2007-1726 z dne 20.02.2007), to je plačane ure za tekoči mesec deljeno s fondom ur za tekoči mesec krat premija za premijski razred.
f. Ko imajo vsi člani vpisane zneske za plačilo, kliknite na gumb: »Konec izpolnjevanja«.
g. Nato še kliknite na gumb »Elektronsko podpiši in oddaj«.
h. Obrazec lahko pogledate preko rubrike »Oddani obrazci« s klikom na besedico »Več«.

B) Finančne podatke v breme zavezanca za plačilo lahko sporočite z oddajo datoteke tipa '5' tako, da so podatki vpisani skladno z Opisom strukture izmenjalnih datotek. Struktura izmenjalnih datotek je bila objavljena v »Navodilu o rokih, obliki in načinu posredovanja podatkov ter o načinu določitve premij« (Ur. l. RS, št. 15/2007-1726 z dne 20.02.2007) kot Priloga št. 1.

**Finančni podatki so: datoteke tipa '5' – za kolektivne premije, datoteke tipa '6' – za individualne premije ter finančni obrazci za kolektivne in individualne premije.

***Spletna stran ima za mesečno obdobje od 21. v mesecu dalje privzeto obdobje za tekoči mesec, vendar obdobje lahko popravite.

A) Finančne podatke v breme člana (kot odtegljaj od neto plače) lahko pripravite z oddajo obrazca »Individualne premije članov ZVPSJU« po naslednjem postopku:

a. Kliknite: »Podatki o zavezancu in članih ZVPSJU« (pred tem se z digitalnim potrdilom prijavite na varovane spletne strani).
b. Nato kliknite na gumb: »Priprava finančnih podatkov« (gumb je nad podatki za zavezanca za plačilo);
c. Preverite mesečno obdobje, ki mora biti skladno z obračunskim obdobjem za plačo (npr. »200701«).
d. Kliknite gumb: »Pripravi podatke o individualnih premijah članov«.
e. Zneski individualne premije so vpisani pri članih, za katere je upravljavec prejel »Izjavo o vplačilu individualne premije«.
f. V primeru, da ste kakšni osebi izvedli odtegljaj od neto plače v drugačnem znesku, kot je predlagan na obrazcu, vas prosimo, da znesek v obrazcu preprosto popravite na znesek, ki ste odtegnili. Hkrati pa vas prosimo, da nam po redni pošti posredujete kopijo, s strani člana podpisane, »Izjave o vplačilu individualne premije člana Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence«.
g. Ko imajo vsi člani vpisane zneske za plačilo, kliknite na gumb: »Konec izpolnjevanja«.
h. Nato še kliknite na gumb »Elektronsko podpiši in oddaj«.
i. Obrazec lahko pogledate preko rubrike »Oddani obrazci« s klikom na besedico »Več«.

B) Finančne podatke v breme člana lahko sporočite z oddajo datoteke tipa '6' tako, da so podatki vpisani skladno z Opisom strukture izmenjalnih datotek. Struktura izmenjalnih datotek je bila objavljena v »Navodilu o rokih, obliki in načinu posredovanja podatkov ter o načinu določitve premij« (Ur. l. RS, št. 15/2007-1726 z dne 20.02.2007) kot Priloga št. 1.

A) Člana lahko prijavite z oddajo obrazca »Matični podatki člana ZVPSJU« po naslednjem postopku:

a. kliknite: »Podatki o zavezancu in članih ZVPSJU« (pred tem se z digitalnim potrdilom prijavite na varovane spletne strani);
b. nato kliknete na gumb: »Podatki o prijavljenih članih« (gumb se nahaja pod podatki za zavezanca za plačilo);
c. kliknete gumb: »Dodaj novega člana«;
d. v obrazec vpišete matične-evidenčne podatke člana (ime, priimek, davčno številko, EMŠO številko, datum rojstva, naslov in podobno dalje);
v polju »Datum začetka zavarovanja (*)« pričakujemo dejanski datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi, torej vpišete 01.12.2006;
v polju »Znesek zavezanca (*)« pričakujemo znesek začetne premije v reme zavezanca za plačilo, s katero zavezanec vključuje člana ZVPSJU, določen na podlagi tabele premijskih razredov, torej vpišete 20,10 (EUR, ker boste oddali obrazec po zamenjavi valute);
izpolnite še polja o datumu izračuna dob, delovni in pokojninski dobi ipd;
e. ko boste končali, kliknite na gumb: Konec izpolnjevanja;
f. če so podatki pravilni, boste na ekranu videli obrazec in gumb: Elektronsko podpiši in oddaj (ki ga kliknete) ;
g. navedeni obrazec si lahko ogledate v rubriki »Oddani obrazci«.

B) Člana lahko vključite (»prijavite«) v Sklad ZVPSJU z oddajo datoteke tipa '7' tako, da so podatki vpisani skladno z Opisom strukture izmenjalnih datotek. Struktura izmenjalnih datotek je bila objavljena v »Navodilu o rokih, obliki in načinu posredovanja podatkov ter o načinu določitve premij« (Ur. l. RS, št. 15/2007-1726 z dne 20.02.2007) kot Priloga št. 1.

Primer a): za člana ZVPSJU, s katerim ste sklenili pogodbo o zaposlitvi 01.08.2003 (ali prej) za polni delovni čas in ste ga razvrstili v 1. premijski razred:

Primer b): za člana ZVPSJU, s katerim ste sklenili pogodbo o zaposlitvi 01.08.2003 (ali prej) za polovični delovni čas in ste ga razvrstili v 1. premijski razred:

Za razporeditev vseh vplačil premij mora zavezanec za plačilo mesečno posredovati upravljavcu vse finančno-računovodske podatke, ločeno za premijo, ki jo plačuje zavezanec za plačilo, in ločeno za premijo, ki jo plačuje član ZVPSJU sam. (Obrazca: Poročilo za razporeditev plačane premije zavezanca za plačilo in Poročilo za razporeditev plačane individualne premije člana). Zavezanec za plačilo je dolžan navedeno poročilo posredovati upravljavcu najkasneje na dan izplačila plač za mesec, za katerega so bile plače obračunane.

ZVPSJU ima poseben transakcijski račun, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi s premoženjem ZVPSJU in vodi denarna sredstva ZVPSJU. Poseben transakcijski račun je odprt pri banki Abanka – Vipa d.d., številka transakcijskega računa SI56 0510 0801 1777 732.

Če je član ZVPSJU sredi meseca sklenil delovno razmerje pri drugem zavezancu za plačilo, morata upravljavcu podatke o članu ZVPSJU poslati oba zavezanca za plačilo in plačati premijo v sorazmerju s trajanjem delovnega razmerja. Če pa ima član ZVPSJU sklenjeno delovno razmerje pri več zavezancih za plačilo hkrati, morajo posredovati podatke o članu ZVPSJU in plačevati premije vsi zavezanci za plačilo, sorazmerno glede na polni delovni čas.

Podatke nam posredujete po pošti ali po faksu na obrazcih ZVPSJU-001, ZVPSJU-002, ZVPSJU-003 in ZVPSJU-006, ki smo vam jih poslali po pošti, dobite pa jih lahko tudi na naših spletnih straneh.

Zavezanec za plačilo mora v skladu z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Ur.l. RS, št. 126/03) poskrbeti za vključitev vseh svojih zaposlenih v ZVPSJU, ne glede na to, ali so že pristopili k pokojninskemu načrtu za prostovoljno kolektivno pokojninsko zavarovanje pri drugem izvajalcu, seveda pa lahko ostanejo vključeni v prostovoljno kolektivno pokojninsko zavarovanje še naprej.

V primeru, če zavezanca za plačilo ni na Seznamu neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, se obrne na Urad za javna plačila in pridobi izjavo (dokument), na podlagi katerega ga bo upravljavec (Kapitalska družba) vključil v svoj seznam. Upravljavec mu bo nato posredoval tudi Navodilo o rokih, obliki in načinu posredovanja podatkov ter o načinu določitve premij.

Podatke lahko posreduje tudi pooblaščeno podjetje, če ga zavezanec za to pooblasti z Obrazcem za določitev, spremembo ali preklic pooblaščenca za posredovanje in vzdrževanje podatkov.

Premije v breme zavezanca za plačilo in individualne dodatne premije, je potrebno na transakcijski račun ZVPSJU nakazati ločeno.

Znesek premije, ki jo vplačuje delodajalec po ZKDPZJU, se ne všteva v osnovo za dohodnino in v osnovo za prispevke za socialno varnost in ne všteva v okvir davčnih olajšav za premije dodatnega pokojninskega zavarovanja po Zakonu o dohodnini, zato se seveda ne vpisuje v napoved za odmero dohodnine, saj je že vnaprej oproščen plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Premije, vplačane v ZVPSJU, se delodajalcu ne vštevajo v osnovo in se ne štejejo za izplačilo plače, zato tudi ne morejo biti priznane kot odhodek oziroma davčna olajšava pri davku od dobička pravnih oseb.

Zavezanec za plačilo na plačilni listi in upravljavec, ki mora v skladu s 44. členom Pokojninskega načrta za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence (PNJU K) vsakemu članu ZVPSJU enkrat letno po stanju na dan 31. decembra posameznega leta izdati potrdilo o številu enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu, in obračun vplačanih premij po ZKDPZJU in premij, ki jih je član ZVPSJU vplačal sam v skladu z ZPIZ-1, najkasneje do 31. januarja za preteklo leto.

Kot delovna doba javnega uslužbenca se v skladu z drugim odstavkom 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji štejejo njegova dopolnjena leta delovne dobe na dan 1.8.2003 brez dokupljene in dodane dobe oziroma beneficirane delovne dobe (zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem).

Pri tem je treba upoštevati še definicijo delovne dobe v skladu z 8. členom ZPIZ-1, po katerem je delovna doba definirana kot zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe, ki je določena v 193. členu navedenega zakona.

V delovno dobo pa je treba šteti tudi čas zunaj delovnega razmerja, ki se šteje v zavarovalno dobo tako, kot je ta določeno v 189. členu ZPIZ-1. Tako se na primer v zavarovalno dobo in s tem v delovno dobo všteva tudi obdobje starševstva iz 23. člena ZPIZ-1 oziroma čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve ZPIZ-1 (1.1.2000), če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan na drugi podlagi.

Prav tako se v delovno dobo všteva tudi prišteta doba za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin v skladu z 201. členom ZPIZ-1, ki gre zavarovancem v delovnem razmerju, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstapiramidalnimi obolenji, zavarovancem, ki imajo najmanj 70% telesno okvaro, so slepi ali gluhi oziroma imajo status vojaškega ali civilnega invalida I. do VI. skupine po posebnih predpisih.

Prenos med pokojninskima načrtoma kolektivnega zavarovanja je možen samo v primeru spremembe delodajalca v skladu z novim drugim odstavkom 360. člena ZPIZ-1, ki je bil dopolnjen z novelo ZPIZ-1E (Uradni list RS, št. 135/03).

Primer: oseba, ki je bila zaposlena pri zasebnem delodajalcu in je bila vključena v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja pri tem delodajalcu in sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, pridobi status javnega uslužbenca in postane član ZVPSJU; v tem primeru lahko prenese privarčevana sredstva na svoj osebni račun pri ZVPSJU po Pokojninskem načrtu PNJU K.

Ta možnost v okviru Pokojninskega načrta dodatnega kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence ni dopustna. Zavezanec za plačilo oziroma delodajalec lahko vplačuje v ta pokojninski načrt le premijo v skladu z ZKDPZJU, član sklada – javni uslužbenec - pa lahko individualno vplačuje premijo v ta pokojninski načrt po ZPIZ-1.

Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Ur. list RS, 126/03 – v nadaljnjem besedilu ZKDPZJU) v 3. členu določa, da pravice in obveznosti delodajalca (za vse osebe javnega prava) izvršuje Republika Slovenija kot ustanoviteljica zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence. 6. člen ZKDPZJU določa, da Vlada Republike Slovenije v imenu Republike Slovenije kot delodajalke in ustanoviteljice Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence sprejme pravila vzajemnega pokojninskega sklada, katerih sestavni del je tudi pokojninski načrt kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, oblikovan v skladu s kolektivno pogodbo. Drugi odstavek 8. člena ZKDPZJU določa, da premije obračunava in vplačuje oseba javnega prava, pri kateri je javni uslužbenec zaposlen.

10. člen Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Ur. list RS, št. 10/04 – v nadaljevanju KPOPNJU), sprejete na podlagi ZKDPZJU, določa, da vsa administrativna opravila v zvezi z nakazovanjem premij iz KPOPNJU prevzema delodajalec. Premije po KPOPNJU pa so premije, ki pripadajo javnim uslužbencem na podlagi ZKDPZJU oziroma Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarstvo, ter premije, ki jih javni uslužbenec pod enakimi pogoji vplačuje individualno po Pokojninskem načrtu za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence (Pokojninski načrt PNJU K).

Drugi odstavek 15. člena Pokojninskega načrta PNJU K določa, da lahko član Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, pod enakimi pogoji kot to veljajo za premijo, ki mu pripada po ZKDPZJU, tudi sam vplačuje premijo. Drugi odstavek 18. člena Pokojninskega načrta PNJU K določa, da lahko član ZVPSJU premijo, ki jo po Pokojninskem načrtu PNJU K vplačuje sam, vplačuje na enega od naslednjih načinov:

• z odtegljajem od neto plače,
• prek trajnega naloga,
• s plačilnim nalogom.

Vse navedene akte, tako Kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, kakor tudi Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, je na podlagi določb Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju sprejela Vlada Republike Slovenije v imenu Republike Slovenije kot delodajalke in ustanoviteljice zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada.

Republika Slovenija, ki na podlagi ZKDPZJU nastopa kot delodajalec in ustanovitelj zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, se je torej s sprejemom navedenih aktov zavezala v imenu vseh oseb javnega prava oziroma zavezancev za plačilo premij, med drugim tudi k obračunavanju in vplačevanju premij, ki jih posamezni javni uslužbenci individualno vplačujejo v Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence.

Na podlagi navedenih aktov je Kapitalska družba, d.d., Ljubljana, kot upravljavec oblikovala poseben obrazec »Izjava o vplačilih individualne premije«, s katero se vsak član prostovoljno odloči vplačevati določen znesek individualne premije. Hkrati z odločitvijo o višini premije se član odloči tudi o načinu, po katerem naj se individualna premija vplačuje. V kolikor se član odloči, da bo individualno premijo vplačeval na način z odtegljajem od neto plače, to pomeni, da mora oseba javnega prava, pri kateri je član zaposlen, to tudi izvesti.

Navedeno pomeni, da pravna podlaga za odtegljaje od neto plače ni Zakon o izvršbi in zavarovanju (»ZIZ«), ampak vsi našteti akti, ki urejajo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence. Pomeni, da oseba javnega prava, pri kateri je član ZVPSJU zaposlen, ki na podlagi KPOPNJU obračunava in vplačuje premije za javnega uslužbenca, ima pravno podlago oziroma ima celo dolžnost, da obračunava v korist javnega uslužbenca tudi premijo individualnega zavarovanja in sicer kot odtegljaj od neto plače, v kolikor se javni uslužbenec seveda odloči za takšen način vplačevanja.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/02) ne pozna več pojma »mirovanje pravic iz delovnega razmerja«, ampak suspenz pogodbe o zaposlitvi. Pomeni, da v času suspenza pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. V tem času pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati.

Na podlagi drugega odstavka 11. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, se namreč v primerih, ko za posameznega zavarovanca nastopi suspenz pogodbe o zaposlitvi v skladu z 51. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/02) vzpostavi mirovanje plačevanja premije.

Mirovanje zavarovanja je urejeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pomeni, da zavezanec za plačilo/delodajalec začasno preneha s plačevanjem premije.

Pomeni, da v obravnavanem primeru ne gre za prekinitev delovnega razmerja, ampak se samo začasno, t. j. za čas mirovanja, preneha s plačevanjem premije za to javno uslužbenko. Na podlagi navedenega zaključujemo, da javnemu uslužbencu v tem času ne pripada premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da v tem primeru ne pride do prekinitve pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju, zato je javni uslužbenec upravičen, da ohrani premijski razred, v katerega je bila razporejen, upoštevaje njegovo delovno dobo na dan 1. 8. 2003.

10. člen Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Ur. list RS, št. 10/04 – v nadaljevanju KPOPNJU), sprejete na podlagi ZKDPZJU, določa, da vsa administrativna opravila v zvezi z nakazovanjem premij iz KPOPNJU prevzema delodajalec. Premije po KPOPNJU pa so premije, ki pripadajo javnim uslužbencem na podlagi ZKDPZJU oziroma Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarstvo, ter premije, ki jih javni uslužbenec pod enakimi pogoji vplačuje individualno po Pokojninskem načrtu za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence (Pokojninski načrt PNJU K).

Drugi odstavek 15. člena Pokojninskega načrta PNJU K določa, da lahko član Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, pod enakimi pogoji kot to veljajo za premijo, ki mu pripada po ZKDPZJU, tudi sam vplačuje premijo. Drugi odstavek 18. člena Pokojninskega načrta PNJU K določa, da lahko član ZVPSJU premijo, ki jo po Pokojninskem načrtu PNJU K vplačuje sam, vplačuje na enega od naslednjih načinov:

• z odtegljajem od neto plače,
• prek trajnega naloga,
• s plačilnim nalogom.

Vse navedene akte, tako Kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, kakor tudi Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, je na podlagi določb Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju sprejela Vlada Republike Slovenije v imenu Republike Slovenije kot delodajalke in ustanoviteljice zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada.

Republika Slovenija, ki na podlagi ZKDPZJU nastopa kot delodajalec in ustanovitelj zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, se je torej s sprejemom navedenih aktov zavezala v imenu vseh oseb javnega prava oziroma zavezancev za plačilo premij, med drugim tudi k obračunavanju in vplačevanju premij, ki jih posamezni javni uslužbenci individualno vplačujejo v Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence.

Na podlagi navedenih aktov je Kapitalska družba, d.d., Ljubljana, kot upravljavec oblikovala poseben obrazec »Izjava o vplačilih individualne premije«, s katero se vsak član prostovoljno odloči vplačevati določen znesek individualne premije. Hkrati z odločitvijo o višini premije se član odloči tudi o načinu, po katerem naj se individualna premija vplačuje. V kolikor se član odloči, da bo individualno premijo vplačeval na način z odtegljajem od neto plače, to pomeni, da mora oseba javnega prava, pri kateri je član zaposlen, to tudi izvesti.

Navedeno pomeni, da pravna podlaga za odtegljaje od neto plače ni Zakon o izvršbi in zavarovanju (»ZIZ«), ampak vsi našteti akti, ki urejajo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence. Pomeni, da oseba javnega prava, pri kateri je član ZVPSJU zaposlen, ki na podlagi KPOPNJU obračunava in vplačuje premije za javnega uslužbenca, ima pravno podlago oziroma ima celo dolžnost, da obračunava v korist javnega uslužbenca tudi premijo individualnega zavarovanja in sicer kot odtegljaj od neto plače, v kolikor se javni uslužbenec seveda odloči za takšen način vplačevanja.

Zavezanec za plačilo plačuje premijo za polni delovni čas za člana ZVPSJU, ki se mu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovanja za starševsko varstvo.

Če zahtevek za izplačilo odkupne vrednosti ne predstavlja razdrtja pogodbe (gre le za del izplačila kolektivnega zavarovanja), pogoji iz 11. člena Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov niso izpolnjeni in obveznost za obračun davka od prometa zavarovalnih poslov ne nastane.

Tabela premijskih razredov v EUR za določitev »začetne premije« v breme zavezanca za plačilo, s katero zavezanec vključuje člana ZVPSJU in se uporablja pri sporočanju matičnih podatkov*

Podrobnejši podatki o višini skupnih premij po posameznih obdobjih (pdf, 33 KB)

Dostop do spletne storitve KaD.Net omogoča digitalno potrdilo. Digitalno potrdilo zagotavlja visoko stopnjo varnosti pri elektronskem poslovanju, pravno varnost vseh sodelujočih skladno z zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter zanesljivejšo prepoznavo pooblaščenega uporabnika.

To uredite z reklamacijo, tako da navedete za katerega zavarovanca bi spremenili status, navedete številko police ali davčno številko zavarovanca ter vzrok in datum za spremembo. Na podlagi vaše zahteve bomo javljeno spremembo popravili v naši bazi podatkov.

Zavarovanec, ki prehaja med delodajalci NE dobi nove police, vendar se v takem primeru zavarovancu izda dodatek k polici. Številka njegove police torej ostane ista.

Da, tudi za zaposlenega, ki je bil že vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pri drugem delodajalcu morate za njegovo vključitev v zavarovanje izpolniti in elektronsko oddati obrazec »prijava v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje« (pdf, 81,8 KB).

DA. V ODPZ ima samostojni podjetnik enak status kot delavec, ki je zaposlen pri samostojnem podjetniku ali v podjetju, zato zanj veljajo enaka pravila in pogoji glede vključitve v ODPZ. Ker pa je samostojni podjetnik hkrati tudi delodajalec, sklene tudi Pogodbo o financiranju pokojninskega načrta ODPZ, enako kot podjetje.

NI NUJNO. Po drugem odstavku 21. člena Pokojninskega načrta za ODPZ ON1B delodajalec ni dolžan plačevati prispevkov za zavarovanca za obdobje, ko se le temu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovanja za starševsko varstvo. V tem obdobju ODPZ miruje in čas mirovanja se ne šteje v dodano dobo. V dodano dobo se namreč štejejo samo obdobja, za katera so bili plačani prispevki za ODPZ. Delodajalec je dolžan ažurno sporočati vse spremembe glede statusa zavarovanca, ki vplivajo na priznanje pravice do dodane dobe.

LAHKO PA. Če delodajalec želi, lahko plačuje prispevke za ODPZ tudi v času, ko zavarovanec prejema nadomestilo plače. V tem primeru se zavarovancu priznajo pravice iz ODPZ, vključno z dodano dobo, tudi za ta čas.

DA. Obveznost vključitve v ODPZ ni odvisna od tega, ali je delavec zaposlen za nedoločen čas ali za določen čas.

Povezava na šifrant delovnih mest je dosegljiva tukaj.

V takem primeru pošljete reklamacijo, v kateri navedete naslednje nujne podatke:

• kdaj ste oddali napačni obrazec,
• za katero osebo,
• številko police ali DŠ zavarovanca,
• napačno poslano vsebino,
• zahtevo za preklic napačnega obrazca,
• itd.

Za lažje reševanje navedite še vašo telefonsko številko, da vas obvestimo o rešitvi problema. Po rešitvi ponovno pošljete pravilni obrazec.

Ob prijavi zavarovancev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je potrebno v Prijavi navesti tudi šifro beneficirane dobe ter naziv delovnega mesta. V pomoč vam je na voljo šifrant zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem na www.zpiz.si.

• Šifrant zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem (pdf, 31,8 KB)

Na podlagi Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99) so v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje vključeni tudi delavci, za katere je z navedenim zakonom določeno, da se plačujejo sredstva za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Za taka delovna mesta vam je v pomoč naslednji šifrant:

• Izjava o posredovanju in varovanju podatkov (pdf, 80,3 KB)

Izjavo dopolnite z manjkajočimi podatki in obkrožite izbrani način posredovanja podatkov. Izjavo podpiše odgovorna oseba.

• Obrazec za določitev, spremembo ali preklic pooblaščenca za posredovanje in vzdrževanje podatkov (pdf, 80,4 KB)

Obrazec dopolnite z manjkajočimi podatki in označite namen. Ob izpolnjevanju sledite navodilom, ki se nahajajo na drugi strani obrazca. Prosimo, bodite posebej pozorni pri vpisovanju pooblaščenca, kajti vpisani podatki (priimek in ime / vloga, elektronski naslov) se morajo ujemati s podatki na pridobljenem digitalnem potrdilu. Če nimate kopije zahtevka, sledite navodilu za vpogled v digitalno potrdilo in podatke preverite neposredno na samem digitalnem potrdilu:

• Angleška različica: odprite Internet Explorer|Tools|InternetOptions|Content|Certificates.
• Slovenska različica: odprite Internet Explorer|Orodja|Internetne možnosti|Vsebina|Certifikati

Pozorni bodite tudi na to ali je pooblaščenec zaposlen pri vas ali boste za to delo pooblastili drugo podjetje (npr. računovodski servis). V primeru, da pooblastite drugo podjetje, je tudi pooblaščeno podjetje dolžno izpolniti ta obrazec in v njem navesti svojega pooblaščenca.

Podrobna navodila in primeri izpolnjenega obrazca.

• Obrazec za določitev, spremembo ali preklic kontaktne osebe. (pdf, 79,5 KB)

Pri izpolnjevanju sledite navodilom, ki se nahajajo na drugi strani obrazca. Z obrazcem boste imenovali eno ali več kontaktnih oseb in določili vrsto podatkov, za katere je oseba pooblaščena (matični, finančni podatki).

Za spremembo ali preklic navedene kontaktne osebe uporabite tudi ta obrazec. Obrazec podpiše pooblaščenec za posredovanje in vzdrževanje podatkov ali odgovorna oseba.

Izpolnjene, podpisane in žigosane obrazce nam vrnite z redno pošto ali po faksu. Prejete obrazce bomo vpisali v našo bazo podatkov in vam omogočili vstop v najkrajšem možnem času. Vsi delodajalci sklada SODPZ ste po pošti v podpis že prejeli naštete obrazce, ki jih najdete tudi na spletu.

Navodila, kako pripraviti svoj osebni računalnik za uporabo spletne storitve KaD.Net so navedena v korakih.

Med najpomembnejšimi nastavitvami sta točki:

• 3. Namestitev komponente CreaSign za delo z elektronskimi obrazci in
• 4. Namestitev komponente KaDNetCreaSign za podporo oddaje datotek.

Pred prvo uporabo spletne aplikacije KaD.Net potrebujemo vrnjene naslednje obrazce:

• Izjava o posredovanju in varovanju podatkov, (pdf 80,3 KB)
• Obrazec za določitev, spremembo ali preklic pooblaščenca za posredovanje in vzdrževanje podatkov, (pdf, 80,4 KB)
• Obrazec za določitev, spremembo ali preklic kontaktne osebe. (pdf, 79,5 KB)

Izpolnjene, podpisane in žigosane obrazce nam vrnite z redno pošto ali po faksu. Prejete obrazce bomo vpisali v našo bazo podatkov in vam omogočili vstop v najkrajšem možnem času. Vsi delodajalci sklada SODPZ ste po pošti v podpis že prejeli naštete obrazce, ki jih najdete tudi na spletu tukaj.

Digitalno potrdilo izdajajo pooblaščeni overitelji digitalnih potrdil. Za delo z aplikacijo KaD.Net so glede na visoko stopnjo varnosti ustrezna digitalna potrdila za pravne osebe, ki jih izdajata overitelja: SIGEN-CA in POSTAR-CA Če ste tovrstno potrdilo že pridobili za druge potrebe, ga lahko uporabljate tudi za storitev KaD.Net. Vse potrebne povezave najdete tukaj.